Gašper Tič se je rodil 7. maja 1973 v Kopru. Na AGRFT se je vpisal leta 1991 ter dramsko igro in umetniško besedo študiral v letniku profesorjev Dušana Mlakarja in Kristijana Mucka. Študij je zaključil z vlogama Puntile v uprizoritvi Gospod Puntila in njegov hlapec Matti Bertolta Brechta (r. Jernej Lorenci) in Petra Pajota v Ljudožercih Gregorja Strniše (r. Aleš Novak) ter zanju leta 1996 prejel univerzitetno Prešernovo nagrado, piše na strani MGL.
Že v času študija je veliko igral, med drugim Aljoša v Bratih Karamazovih Dostojevskega (r. Sebastijan Horvat, Akademijski studio-SNG Mala Drama Ljubljana, 1994) in Oresta v Ajshilovi Daritvi na grobu (r. Sebastijan Horvat, del Oresteje v koprodukciji slovenske, makedonske in bolgarske akademije, Ohrid, 1995). V MGL je v obdobju pred zaposlitvijo igral Melchiorja Gaborja v Pomladnem prebujenju Franka Wedekinda (r. Sebastijan Horvat, 1994), Larryja v Zažgi! Lanforda Wilsona (r. Zijah Sokolović), Toma v Jaz sem maestro Hrafnhildur Hagalin Guđmundsdóttir (r. Halmar Sigurđsson) in Igralca v Singerjevih Norcih iz Helma (r. Zijah Sokolović). V MGL je redno zaposlen od 1997 do danes.
V MGL je ustvaril vrsto izstopajočih likov. Za vloge Arlecchina v Goldonijevem Slugi dveh gospodarjev (r. Boris Kobal), Andreja Smoleta v 1821 Milana Dekleve, Mojce Kranjc in Alje Predan ter za vlogo Salvadorja Dalíja v Histeriji Terryja Johnsona (r. Mateja Koležnik) je leta 2000 prejel Severjevo nagrado. Navdušil je v vlogi naslovnega junaka v Cyranoju de Bergeracu Edmonda Rostanda (r. Dušan Jovanović). Za vlogo Baje v Hrošču Mladena Popovića (r. Jaka Ivanc) je leta 2002 prejel nagrado na festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu. Istega leta je prejel Dnevnikovo nagrado za vloge Tobije Rigeja v Kar hočete Williama Shakespeara (r. Aleksandar Popovski), Milana Vehovca v konstrukciji Cankarjevih del Lepa Vida – Hrepenenje – Hamlet iz cukrarne (r. Mile Korun), Baje v Hrošču in Ivana v Srebrnem rebru Milana Jesiha (r. Matjaž Zupančič). Za vlogo Vasilija Ohlobistina v Tanji-Tanji Olje Muhine (r. Matjaž Pograjc) je leta 2009 prejel priznanje ZDUS. Bil je tudi Petr v Zgodbah vsakdanje norosti Petra Zelenke (r. Barbara Hieng Samobor), Drago v drami Pes, pizda in peder Gregorja Fona (r. Primož Ekart), Veliki očka v Williamsovi Mački na vroči pločevinasti strehi (r. Ivica Buljan) in Luzmán v Vitezu čudes Lopeja de Vege (r. Luka Martin Škof).
Veliko je nastopal tudi v drugih gledališčih: v SNG Drama Ljubljana, Koreodrami Ljubljana, Gledališču Koper in SSG Trst, pa tudi izven institucij. Za izvedbo in priredbo monokomedije Joooj, tako sem prišel na svet!? (Hišno gledališče in KUD France Prešeren, 1998) je leta 1999 prejel nagrado zlata paličica. Ukvarja se tudi s pisanjem, gledališko režijo in pedagogiko, med drugim je v Šentjakobskem gledališču režiral igri Bog Woodyja Allena (2008) in komedijo po motivih del različnih avtorjev Tičja kletka (2009).
Nastopil je v dveh celovečernih filmih: kot Prešeren v Odi Prešernu (r. Martin Srebotnjak, 2001) ter kot Petelin v Kruha in iger (r. Klemen Dvornik, 2012). Posnel je veliko kratkih filmov in radijskih iger, za seboj pa ima tudi bogato televizijsko kariero. Za stvaritev lika Ana Liza, ki ga je upodabljala Nataša Tič Ralijan, je leta 2006 prejel viktorja za posebne dosežke. Vodil je več silvestrskih oddaj, mlajši gledalci pa ga poznajo po vodenju oddaj Iz popotne torbe in Firbcologi, so še zapisali na spletni strani MGL.
