Jan Plestenjak dandanes velja za enega izmed najpopularnejših glasbenikov pri nas (še posebej pri nežnejšem spolu, ki je tudi tokrat prevladoval v že več kot mesec dni vnaprej razprodani Operi), a ni bilo vedno tako. Kot je razkril v skupno dveinpolurnem pogovorno-glasbenem večeru, ki ga je vodila novinarka in pisateljica Vesna Milek in s katerim je po letu dni začel novo turnejo ob prihajajočem albumu, za katerega pa še nima naslova (želel ga je imenovati Človek brez imena, a so mu rekli, da je preveč negativen), je na začetku sam trkal na vrata uredništev in radijskih postaj s posnetki pesmi ter jih prosil za objave (za naslovnico neke revije se je celo slikal v Božičkovi kapi zgoraj brez), okoli pusta pa jim tudi prinesel krofe.
Večer je Jan začel s komadom Ona sanja o Ljubljani, nadaljeval pa s skladbo Tvoj song, svojim prvim hitom, ki mu je odprl številna vrata in dvorane. Kot nam je zaupal, ga še vedno skrbi, ali bo napolnil dvorano, saj se spominja časov, ko je igral pred le petimi ali desetimi ljudmi. Njegov prvi razprodani koncert je bil v Filharmoniji pred desetimi leti, zanj pa se je odločil kljub temu, da mu je njegov založnik Boštjan Menart rekel, da to nima smisla.
Zatem je zapel pesem Človek brez imena, ki je – kot je razkril – neko nadaljevanje komada Ona sanja o Ljubljani. Ob tem se je spomnil svojega otroštva in skromnega bivanja v škofjeloškem gradu, kjer so trije živeli v eni sobi, pregrajeni z zavesami, do stranišča pa je moral ven in po stopnicah. "Takrat sem imel kakšne 3–4 leta. Spomnim se, da je mama, ko so prišli kupci, zagrnila zavese, da je zakrila plenice. Bi pa zelo rad znova najel to sobo," je povedal Jan. Razkril je tudi, da je zelo občutljiv človek, ki včasih tudi joka, in da rad pomaga drugim. Sramotno pa se mu zdi, da ljudje in dobrostoječa podjetja, ki imajo veliko denarja, dajo zelo malo, pa še s tistim se neznansko hvalijo. "Ko sem sam z dobrodelnima koncertoma, s katerima sem zbiral denar za žrtve poplav, skupno zbral več kot 200.000 evrov, so mi nekateri dejali, da sem si res naredil dobro reklamo, pa sem jim rekel, pa si jo daj še ti," je povedal Jan.
Zatem je zapel novo pesem Ob tebi bom ostal in spregovoril o tem, kako nepomembno postane vse, kadar kdo od bližnjih zboli. "Edino, kar je pomembno, je življenje, da si tu, na tem planetu, med ljudmi, drevesi. Hiti, polne dvorane, vse to ob bolezni postane nepomembno. A človek zelo hitro pozabi na to, potem ko je vse v redu."
Jan zase pravi, da še ni odrasel. "Še bom rasel, vem, da lahko ljudem dam še več. Vedno hočem biti boljši. Ta energija me žene naprej." Na vprašanje Vesne Milek o veri je dejal, da ni veren, da pa verjame v vesolje, v neko silo oz. energijo. Ob tem je postregel tudi z zelo zabavno anekdoto: "Moj prijatelj, ki je študiral teologijo, mi je dejal, da je nekoč neka nuna predavala o razliki med idolom in idealom. Izjavila je: 'Idol je Jan Plestenjak, ideal pa Jezus Kristus'. Meni je bilo to tako smešno."
Sledila je pesem Iz pekla do raja, nato je beseda nanesla na ženske. "Sem perfekcionist. Po mojem mnenju si s človekom za to, da rasteš z njim, da se imaš vsak trenutek boljše z njim, kot bi se imel, če bi bil sam. Da opaziš in da te fascinirajo iste stvari." Jan je razkril še, da ne verjame v to, da obstaja samo ena velika ljubezen, in dodal, da nikoli ne bi mogel mešati posla z ljubeznijo, saj to potem ne bi bila več čista ljubezen, zatem pa zapel pesem Bolezen.
Jan je razkril, da nove pesmi vedno ustvarja z novim inštrumentom. "Nov inštrument mi da motivacijo za ustvarjanje, saj si ga želim vzeti v roke. Za zadnjo ploščo sem si kupil kitaro v Italiji," nam je zaupal in dodal, da vsa glasbila hrani in da jih nikoli ne bi mogel prodati, saj je nanje preveč čustveno navezan, ker je z njimi preživel toliko in toliko časa, in da ima doma že pravi harem kitar. Povedal je tudi, da je v svoji karieri napisal že okoli 200 komadov, zna pa jih okoli 30. "Zadnjič sem po radiu slišal neko svojo skladbo, pa se nisem mogel spomniti, za katero gre," je dejal v smehu, ob omembi komada Naj stvari so tri pa izjavil: "Zavedam se, da je komad 'blesav', po drugi strani pa ima več 'jajc' kot pesmi, ki jih dandanes nenehno vrtijo po radiih."
Jan je na začetku novega tisočletja dobil ponudbo, da bi svojo srečo poskušal v ZDA, a kot je dejal, se za to ni odločil, ker mu je tu preveč lepo, pa tudi dobil, razen nekaj več denarja, ki ga ne potrebuje, ne bi nič, čeprav mu je menedžer, ki je med drugim skrbel za Enriqueja Iglesiasa, rekel, da bi imel okoli deset odstotkov možnosti za uspeh, kar je za ZDA zelo veliko.
Zatem je Jan zapel skladbo Soba 102. Povedal je, da mu v hotelih pri nas, če je to le mogoče, vedno dajo to številko sobe, razkril pa je tudi, da po koncertu vedno prespi v kraju nastopa.
Sledila je pesem Pustil ti bom sanje, ki jo je napisal pred dvema letoma, ko je bil zaljubljen v 23-letno dekle, ki je imelo povsem drugačne percepcije v glavi kot on – iste kot jih je imel sam v teh letih.
Beseda je nanesla tudi na demonstracije. Jan se do zdaj ni še nobenih udeležil. "Verjamem, da večina ljudi, ki je bila tam, želi dobro. A rad bi vedel, kdo stoji za tem in kaj so do zdaj storili. Nazadnje sem videl, da so bili na protestih najbolj glasni tisti, ki dobijo med 50.000–300.000 evrov davkoplačevalskega denarja, tako da nisem prepričan, če je originalna ideja čista in ne gre le za to, da želijo nazaj na stolčke. Mi pa ni všeč, kar se trenutno dogaja pri nas v politiki. Zdi se mi kot neki ogromen resničnostni šov, ki pa žal ne samo da poneumlja, ampak je tudi zelo škodljiv za vse. Ne podpiram aktualnega stanja, si pa želim, da bi kdaj protestirali za nekaj, ne le vedno proti nečemu. Enako velja za volitve. Če začneš z negativo, se ne more izcimiti nič lepega. Ko bom videl dobro energijo, dobro voljo in pozitivno idejo, šele potem bom podprl demonstracije," pravi Jan, ki svojo državljansko dolžnost vidi v tem, da je pošten, da plača davke in da pomaga ljudem v stiski ter se veseli, če komu uspe.
Sledile so pesmi Moja ljubica, Dež naj pada in nova Ena je ljubezen moja, po igri asociacij, ki Janu ni šla najbolje od "rok", pa še: Lepa, Čao lepa, Priznam, skladba o moškem z dvema otrokoma, ki ga zapusti žena, in Bodi gola, s katero je tudi zaključil večer. V bisu pa nato postregel še s Pogrešal te bom (ob kateri se je spomnil svojega očeta in njegovih besed, ko mu je malo pred svojo smrtjo ob pogledu na fotografijo njegovega takratnega dekleta, manekenko Martino Kajfež, dejal: "Lepa, lepa, a tako lepa ni nikoli samo tvoja") in Amore mio.
Več v videoprispevku, v katerem boste med drugim izvedeli tudi, česar Jan nikoli ne bi delil z javnostjo.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.