FOTO: V vojni vedno nastradajo nedolžni ljudje

Novinar in pisatelj Urban Klančnik je izdal že svoj četrti roman z naslovom Ali mrtvi sanjajo? Gre za – kot sam pravi – protivojni roman, ki delno temelji na pripovedih udeležencev druge svetovne vojne, pri čemer pa se avtor ne postavi na nobeno stran.

"Ena od glavnih poant tega zgodovinskega romana je, da stvari nikoli niso črno-bele oziroma v tem primeru rdeče-bele. Nastradali so vsi, tako domobranci kot partizani, pa tudi tisti vmes. V vojni vedno nastradajo tudi nedolžni ljudje, ki so prisiljeni v to dogajanje, o katerem niti ne vedo prav veliko. Knjiga govori o družini Volodja, ki se znajde v vojni vihri. Najstarejši sin se najprej znajde na Nemškem kot vpoklican vojak, neke vrste prisilni delavec, kasneje pa kot vojak na ruski fronti. Družina pa se z vojnim dogajanjem sooča na Koroškem, od koder prihajam tudi sam. Čeprav morda stvari niso bile tako zelo hude kot na Sutjeski ali Starem gradu, so se tudi tu dogajale svinjarije. Glavna tema knjige je psihološki opis teh značajev, kaj se je z njimi dogajalo v teh časih," nam je na predstavitvi knjige v prestolnici povedal Urban.

Avtor je knjigo, v kateri je polno zgodovinskih dejstev in natančnih opisov orožij, pisal tri leta. Leto dni je trajalo samo zbiranje podatkov. Pogovarjal se je tudi z nekaj ljudmi iz Razgorja. "Ti so se po vseh teh letih še vedno bali, da bi jih kakor koli izpostavljal in jih imenoval z njihovimi imeni," nam je zaupal Klančnik, ki si je sprva sicer želel napisati bolj obširen roman z vsemi podrobnostmi, ki bi obsegal okoli 600 strani, a si je potem premislil, saj bi ga po njegovi oceni pisal okoli 20 let. Glavni pobudnik knjige je bil sicer njegov oče. "Ne vem, ali bi se je lotil brez njega. Oče je od ljudi, ki sem jih potem intervjuval, slišal veliko zgodb iz druge svetovne vojne in mi dejal, naj kaj napišem o tem, saj da gre za zelo dobre zgodbe. In ko sem videl, za kaj gre, sem bil takoj za," je za naš portal povedal Klančnik.

Knjiga opisuje tudi svinjarije, ki so se dogajale v taborišču Šmartno pri Slovenj Gradcu. "O svinjarijah nisem pisal zato, da bi bralca šokiral, ampak da bi ga postavil v tisto kruto realnost vojne. Druga svetovna vojna je bila ena izmed najbolj grozljivih dogodkov v zgodovini človeštva. Kakšne dele je bilo zato zelo težko pisati, saj sem se kot pisatelj moral vživeti tako v vlogo žrtve kot v vlogo mučitelja. A zgodovinski romani pač imajo neko svojo težo, saj veš, da se je nekaj podobnega ali pa celo identičnega v resnici dogajalo. Glavno sporočilo romana je protivojno. Po nekaterih podatkih je med drugo svetovno vojno umrlo 60 milijonov ljudi. A se iz tega nismo naučili čisto nič. Že kmalu potem so se začele nove vojne – Koreja, Vietnam … Trenutno je cel svet v vojni. Mislim, da smo zelo močno na poti 3. svetovne vojne ali pa smo že celo naredili korak čez in pravzaprav tretja svetovna vojna že traja, pa se tega niti ne zavedamo točno. Upam, da ne. Kot pravi eden od glavnih junakov na koncu: 'Upam zato, ker moram upati,' in mislim, da so to tiste besede, ki definirajo ta roman," nam je dejal Urban, ki ima v mislih že pet novih knjig. "Najprej bom verjetno končal še eno fantazijsko knjigo, ki je že napisana, a potrebuje še ogromno popravkov. Poskušal bom v angleščino prevesti tudi knjigo Ali mrtvi sanjajo?. V glavi pa imam tudi nekaj drugih resnih zadev, za katere upam, da bodo izšle v naslednjih nekaj letih. Nikoli nisem pisal zaradi denarja. Super je, če pokriješ stroške. A pomembno je, da je to, kar je v knjigi, to, kar je v meni," nam je še zaupal Urban, ki se je s pisanjem knjig resneje začel ukvarjati na fakulteti, med svojimi vzorniki pa je izpostavil Georgea R.R. Martina, Dostojevskega, Tolstoja, Miho Remca in Prežihovega Voranca z njegovim romanom Doberdob, ki je zanj eden od najboljših romanov vseh časov.