Domača scena

FOTO: Podobe iz vsakodnevnega življenja ljudi v državah tretjega sveta

Ljubljana, 14. 05. 2013 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Fotograf Matjaž Krivic, ki letos obeležuje 15. obletnico svojega fotografskega delovanja, bo v kratkem v Ljubljani na ogled postavil urbane podobe tretjega sveta, ki jih je ujel na svojih potovanjih. Razstava bo imela tudi človekoljubni značaj.

Matjaž Krivic
Matjaž Krivic FOTO: osebni arhiv

Matjaž Krivic, svetovno uveljavljeni fotograf, poznan po panoramskih fotografijah in fotografijah s socialno tematiko ekonomsko revnih predelov sveta, a bogatih s tradicijo, ter dobitnik številnih mednarodnih priznanj in prestižnih nagrad, bo 18. maja na ogled postavil svoj mednarodni umetniški projekt, s katerim preko fotografskega medija raziskuje mestno okolje držav tretjega sveta.

Razstavo, ki bo na Muzejski ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja na ogled vse do 1. septembra, je poimenoval Urbanistan, z njo pa obeležuje tudi 15-letnico svojega fotografskega delovanja.

Varanasi India
Varanasi India FOTO: osebni arhiv
Razstava bo imela tudi humanitarni značaj, saj bo na njej zbiral sredstva za delovanje šole Sechen – šole za sirote v bližini mesta Dege v vzhodnem Tibetu.

Zakaj se je odločil ravno za to šolo in kako je prišel na idejo o Urbanistanu, pa si preberite spodaj.

Kako to, da ste se odločili za ta projekt?

Ko sem se leta 2008 vrnil s 13 mesecev trajajočega potovanja po Afriki in Aziji, sem ob razporejanju fotografskega materiala ugotovil, da se je v njem znašlo ogromno fotografij s podobami iz vsakodnevnega življenja ljudi v državah tretjega sveta. Prav tako je podobna tematika prevladovala tudi na fotografijah iz naslednjega potovanja. Vse bolj me je začela zanimati povezava med tradicionalnim in modernim, med urbanostjo in vrednotami. In ko sem leta 2011 razmišljal o novi razstavi, je bila ideja o Urbanistanu povsem logična posledica.

Koliko časa je nastajal projekt?

Še sam ne vem natančnega odgovora na to vprašanje. Fotografije, ki tvorijo Urbanistan, so namreč nastajale v precej dolgem časovnem obdobju, so plod več potovanj. Bolj intenzivno pa sem seveda začel delati na projektu na zadnjih potovanjih.

Kaj vas je pri vsem skupaj še posebno presenetilo oziroma ganilo?

Od nekdaj so me privlačili drugačnost, misticizem in tradicionalen način življenja. Ko fotografiram, povsod iščem te elemente. Vedno znova sem tako osupel nad predanostjo tibetanskih šamanov, biblično spokojnostjo življenja ljudi v Jemnu, ezoteričnostjo obredov sufi mistikov v Iranu in Pakistanu, preprostostjo plemen v Maliju ter nad čustvenim nabojem obredov ob reki Ganges v Varanasiju v Indiji.

Djenne, Mali
Djenne, Mali FOTO: osebni arhiv

Se vam je med nastajanjem pripetila kakšna posebno zanimiva stvar?

Vsaka fotografija vsebuje svojo prav posebno zgodbo. Pri Urbanistanu gre namreč za intimne trenutke na očeh javnosti, za dokumentarno estetiko s portreti. Portret je zame in za tistega, ki ga fotografiram, izziv, saj intimno postane javno in obratno.

Kaj je glavno sporočilo razstave?

Gre za urbane podobe tretjega sveta, ki pa niso nujno moderne. Hotel sem ujeti trenutek med urbanim in med tradicijo, vrednotami, vero. Ti ljudje kljub pritiskom modernizacije še vedno živijo svoja tradicionalna življenja. To je tudi eden izmed fokusov razstave, ki raziskuje stičišča, kjer se posamezniki in skupnost zbližujejo in razvijajo ter postajajo nekakšna urbanost vsega človeštva.

Hatgal, Mongolija
Hatgal, Mongolija FOTO: osebni arhiv

Zakaj Urbanistan?

Stan v turkestanskem svetu pomeni država, samo ime Urbanistan pa se mi je utrnilo ob listanju knjige Absurdistan avtorja Garyja Shteyngarta. Glavni junak knjige se odpravi na popotovanje, na katerem se sooča s številnimi vprašanji globalnega sveta, v katerem živimo. Ta vprašanja pa so tudi rdeča nit razstave Urbanistan.

Na razstavi se bo zbiral denar v humanitarne namene za delovanje šole Sechen. Zakaj ste izbrali ravno njo? Se da denar darovati tudi na kakšen drugačen način?

Že na razstavi Svetišča Zemlje 2006 v parku Tivoli je prišla pobuda za zbiranje sredstev s strani Matjaža Trontlja iz Društva za podporo Tibetu, ki je v tistem predelu sveta preživel dve leti in je skupaj z lokalnim rinpočejem pomagal zgraditi šolo za sirote. Takrat smo zbrali 2500 evrov, skupno pa so ljudje za gradnjo šole prispevali kar 100.000 evrov. Zbrani denar z razstave in cel kup praktičnih pripomočkov sem novembra 2006 odpeljal v Tibet in predal šoli, kjer je bilo veselje otrok res nepopisno. Takrat je v tem internatu živelo 60 sirot, danes jih je precej več.

Na tokratni razstavi bomo zbirali denar za obratovanje šole. Mesečni stroški obratovanja se namreč gibljejo okrog 800 dolarjev in v primeru, da denarja ni, to 'rešijo' tako, da otrokom zmanjšajo obroke.

Se da fotografije tudi kupiti?

Da, fotografije bodo naprodaj že med samo razstavo.

Že morda kaj razmišljate o svojem naslednjem projektu?

Trenutno že pripravljam novo razstavo z naslovom Anonimni prijatelji, ki bo 8. 8. 2013 postavljena na ogled na Krakovskem nasipu v Ljubljani.

Timkat, Etiopija
Timkat, Etiopija FOTO: osebni arhiv
  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

LaFemme
14. 05. 2013 21.56
+3
Lepe fotke in lepo, da jih je povezal s humanitarno akcijo.
Dakota 100
14. 05. 2013 10.16
Sem narobe prebral - tretjega rajha.