Glavni namen razglasitve tega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje okolja in podeželja ter seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane, s čemer tudi spodbujamo zanimanje za dejavnosti na kmetijskem področju.
V okviru dneva slovenske hrane poteka projekt tradicionalni slovenski zajtrk v katerega so vključeni slovenski vrtci in osnovne šole z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja spoznajo že otroci - da skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je potrebno biti pozoren, kakšno hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor.
Projekt tradicionalni slovenski zajtrk s pristojnimi ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zdravje ter izobraževanje, znanost in šport izvajajo Čebelarska zveza Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Zadružna zveza Slovenije, akciji pa se vsako leto pridružujejo številna nova slovenska podjetja.
Da je zavedanje o pomenu uživanja lokalne hrane pomembno, poudarja tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan: "V slovenskih šolah in vrtcih dnevno pripravijo četrt milijona obrokov, njihova nabavna moč je približno 120 milijonov evrov. To kaže na dejstvo, da govorimo o izjemno pomembnem potencialu nabave iz lokalnega okolja. Podatki izpred nekaj mesecev kažejo, da so javni zavodi, kot so šole in vrtci, že dosegli 38% nabave iz lokalnega okolja, kar je bistveno več kot pred nekaj leti. Naš cilj, da pridemo vsaj do 75% nabave, sicer še ni dosežen, smo pa na dobri poti. V drugih ustanovah, kot je npr. vojska, kjer se lahko izvaja drugačen način javnega naročanja, pa je odstotek lokalne nabave dosegel že skorajda 75% - to pomeni, da je naš cilj dosežen.
Veliko aktivnosti za dosego cilja je že narejenih, kot npr. spremenjena zakonodaja, ki tudi javnim zavodi omogoča nabavo lokalne hrane, obstajajo tudi primeri dobrih praks, nedolgo nazaj je bila sprejeta tudi sprememba zakona o javnih naročilih. Zakon vsebuje klavzulo glede okoljskih vplivov naročanja, ti pa so iz vidika kmetijstva kratke transportne poti, pripravlja se tudi sprememba naročanja merili v javnih zavodih – šolah in vrtcih. Na področju lokalne prehrane gremo torej v zakonodajnih postopkih s hitrimi koraki naprej. Verjamem, da se bo korak naprej naredil tudi v srednjih šolah in na fakultetah.
Poudarjam pa, da javni zavodi veliko pričakujejo od ponudnikov. Nimamo namreč kontinuirane lokalne nabave, kar se posledično izkazuje v pomembnosti povezovanja na strani ponudnikov. Na potezi so torej lokalni proizvajalci, potrebno se je organizirati, stopiti skupaj, se povezati. Ob tem pa je nabava lokalne hrane povezana tudi splošnim in vzgojnim informiranjem družbe ter tesnim komuniciranjem s potrošnikom, kar je del posameznikove vzgoje oz. ozaveščenosti družbe kot celote. Velik korak so naredili tudi slovenski trgovci, ki se vedno bolj zavedajo pomena tesnega sodelovanja s slovenskimi dobavitelji, saj potrošnik zaradi vedno večjega zavedanja o pomenu in prednostih živil iz lokalne bližine, le te išče v večjem obsegu tudi v trgovskih centrih.
Želimo si, da bi dan slovenske hrane prerasel v teden slovenske hrane in morda v prihodnosti celo v leto slovenske hrane," je še poudaril minister mag. Židan.
Spremljajte nas tudi na FB profilu
