V svoji knjigi je Boštjan na humoren način omrežil 50 literarnih klasikov in njihovih del. Vse se je začelo, ko je pred dvema letoma in pol za Prešernov rojstni dan naredil Povodnega moža na Facebooku. Uporabniki so zgodbo delili naprej, prišla pa je tudi do ljudi, ki sploh nimajo profila na omenjenem družbenem omrežju. "Kolega mi je rekel, da mu je Povodnega moža poslala njegova mati, ki nikoli nič ne počne na internetu," nam je povedal Pižama.
Za to, da je ena zgodba prerasla v knjigo, pa je 'kriva' urednica Cankarjeve založbe Ana Ugrinović. "Ko je šel leto in pol nazaj Zdravko Duša s Cankarjeve založbe v penzijo in ga je na njegovem mestu zamenjala Ana Ugrinović, s katero sem sodeloval pri prevajanju prvega dela Igre prestolov, mi je ta rekla: 'Ves čas prevajaš. Jaz pa mislim, da bi moral narediti nekaj svojega. Kaj bi midva 'scoprala', zdaj ko imam v svojem uredništvu tudi izvirni program? Imaš kakšno zgodbo, roman?' Prinesel sem ji tega Povodnega moža in ji rekel: 'To je to. Kaj praviš na celo knjigo takšnih stvari? Ne samo v Facebook formi, ampak tudi v formi Twitterja, maila, interneta idr.?' Pa je Ana rekla. 'V redu'," nam je idejo za nastanek knjige opisal Boštjan. Takrat je imel v glavi samo tri stvari, ki bi jih lahko obdelal.
Leto dni za knjigo, navdih tudi v gimnazijskih berilih
Izbire mojstrov besed in njihovih del se je lotil s preučevanjem beril za gimnazije, gradiv za slovenščino na maturi, Pregleda slovenskega slovstva dr. Janka Kosa in Leksikona slovenskih literarnih junakov. "Nato sem brskal po spominu in gruntal, katere stvari, ki smo jih v šoli brali, so se nam vtisnile v spomin. Če hočeš, da parodija deluje, morajo namreč ljudje poznati izvirnik. Pri nekaterih mi je uspelo, nekatera pa so ostala na pisalni mizi. Pri slednjih sem približno vedel, kaj bi, a ni šlo tako, kot sem hotel. Zato sem si rekel, da bom raje počakal, da se dokončno omedijo," nam je povedal Pižama.
Pri nastanku knjige je Gorenc tesno sodeloval z urednico. "Moram reči, da je znala izvleči iz mene več, kakor bi si mislil. Sproti sem ji pošiljal stvari. Pa je rekla: 'Tole je dobro, pri tem pa je koncept zanimiv, ampak znaš drugače. Poskusi najti en drug kot, preko katerega boš speljal'. Res je kvalitativno pripomogla k nastanku knjige," nam je povedal Gorenc. Za knjigo je potreboval približno eno leto, večina besedila pa je nastala v dveh dvomesečnih velikih sunkih.
Čeprav bi kdo na prvi pogled pomislil, da je knjiga narejena za šolarje in dijake, pa Pižama pravi, da je ta namenjena vsem. "Po knjižnicah so jo sicer pograbili za šole, v knjigarnah pa jo vodijo na lestvici za odrasle. Knjiga je večgeneracijska. Prvenstveno nisem imel v mislih srednješolcev, ampak bolj mojo generacijo, ki s sabo že več desetletij nosi te travme šolske literature. Je pa seveda tudi čisto primerna za ta male. Tudi kolega mi je še pred izdajo, ko sva se pogovarjala, rekel, da on tega Povodnega moža na Facebooku že dve leti uporablja v osnovni šoli pri pouku slovenščine. Ko smo zadnjič snemali Firbcologe, pa je prišla ena od novinark in je imela na Viberju Rdečo kapico. Ta malim je ta forma zanimiva. Pri njih je mogoče zanimivo to, da se uporabi kot didaktični pripomoček, da jih pomaga 'zanimirati', da gredo brat izvirnik, pri nas pa pravzaprav tudi. Da gremo zdaj, ko imamo določeno življenjsko predznanje, ki ga pri 15 nismo imeli, nazaj brat te naše literarne velikane in da pogruntamo: 'Ej, saj oni so pa dobri!' Ko si star 14 let, ti je res malo brez zveze, ko to bereš, ko si videl že toliko in toliko sveta in poznaš stvari, pa kar naenkrat začneš ceniti to. Recimo Cankarja, za katerega ti takrat ni čisto jasno, zakaj ti tiste suhe hruške in dateljne tlači v grlo in Mariji Pomočnici zida hišo, pa zakaj tista teče na klancu. Zdaj pa vidiš vse te njegove drame v drugačni luči. To je noro, ta satirična ost, ki jo on notri daje, kako mojstrsko je vse to on ubesedoval," se Cankarjevim sposobnostim ni mogel načuditi Gorenc.
Ponatis hitro kopni; prihaja drugi del
Kot tudi ne tako velikemu zanimanju za njegovo knjigo. "Mislil sem, da bo 1.500 izvodov mogoče pošlo v letu ali dveh, je pa v dveh, treh tednih in smo jo morali ponatisniti. Tudi zdaj smo jo natisnili v 1.500 izvodih, ki hitro kopnijo. Mene to veseli. Vse se je poklopilo. Pri knjigah se ti mora – in pri nas se to na srečo je. Od datuma izida (knjiga je izšla na Prešernov dan) do tematike in same obdelave (pri nas še ni bilo knjige, ki bi se na ta način malo pozabavala iz teh velikanov) ter internetne forme. Vse se je nekako zložilo na kup. Hvala vsem bogovom založništva," pravi Boštjan. Da bi se zaradi njegove knjige povečalo zanimanje tudi za dela v njej omenjenih avtorjih, pa je po njegovem mnenju še prezgodaj govoriti.
Ne glede na to pa Pižama svojega pisateljskega peresa še lep čas ne bo odložil. sLOLvenski klasiki bodo namreč dobili še vsaj tri nadaljevanja. "Definitivno ne bo ostalo samo pri tej knjigi. Ne vem pa še, ali bodo štiri za vsak letnik gimnazije ena ali jih bo osem za vsako leto trajanja povprečnega študija slovenščine na bolonjski. Bomo videli," nam je zaupal Gorenc. Ostaja pa v slovenskem prostoru. "Zunaj neke stvari že obstajajo. Imaš denimo predelave Shakespearovih dram v sms-e. A meni se zdi, da omejevanje na eno samo formo zelo hitro postane postano. Če bi bil v moji knjigi samo Facebook, bi po mojem že po tretjini rekel: 'Mah, dobro, zdaj se pa že ponavlja'. Iskanje različnih form mi daje tudi možnost za drugi nivo knjige, ki pa ni samo ta parodija literarnih del, ampak predvsem satirično ogledalo nam samim, kako se obnašamo na internetu, ko imamo naenkrat to krinko anonimnosti in smo lahko, kdor koli hočemo. Večina sicer izbere, da bodo kreteni in potem te stvari pripeljejo do tega, da v tem spoznamo tudi sami sebe," pravi Gorenc.
Kakšnih groznih negativnih odzivov na knjigo sicer ni dobil. "Seveda so bili tudi negativni odzivi. Sicer redki. A, če napišeš humorno zadevo, ki jo vsi čislajo, si slabo naredil. Predvsem mi je bilo zanimivo, ko sem videl odzive v smislu, da je notri polno tipkarskih napak in zakaj tega nihče ni lektoriral. Pa, saj ravno v tem je 'fora'. Določene stvari so v knjižni slovenščini, nekatere so v arhaični slovenščini, nekatere pa so v pogovorni. Pri nekaterih, ko karikiram določene značilnosti jezikov določenih skupin, zanalašč delam določene napake, npr. namesto ki, napišem kateri, kakšno vejico pozabim, pa to, kar ljudje delajo na internetu, da namesto povratno svojilnih zaimkov uporabljajo svojilne (namesto svoj moj). Včasih je bilo kar težko, ker veš, kje morajo biti vejice in potem gruntaš, kje bi jo izpustil oziroma, kje bi to storil nekdo, ki ne obvlada jezika," nam je povedal Pižama.
Kako pa bi po njegovem mnenju odreagirali tisti, ki jih obravnava v svojem delu? "Ne vem. Marcelu Štefančiču jr. je bilo 'kul', ko sem mu povedal, da je notri. Moral bom vprašati še Gorana Vojnovića, kako se mu zdi. Z njim še nisem govoril. V knjigi je sicer bolj malo živih avtorjev. Tega bo več v drugem delu, ko se bom bolj usmeril na pisce po letu 90. Mogoče bom potem moral teči pred kom," pravi Gorenc.
Jeseni pa namerava narediti tudi predstavo za šole. "Ideja je, da bi združil nekaj delov iz 50 odtenkov njive, nekaj delov iz sLOLvenskh klasikikov in par odlomkov o slovenski literaturi, ki jih imam v stand-up-u. Moram še pogruntati, kako to zapakirati v neko odrsko obliko, mogoče bom določene stvari prikazal s kakšnimi projekcijami ... Zdi se mi, da je to dobra možnost, da ta malim daš neki sveži pogled na literaturo. Da ni – kot se žal še vedno dostikrat dogaja – tista interpretacija, ki jo pove učitelj, edina pravilna in zveličavna, ampak, da vidijo, kaj vse se da najti v teh literarnih velikanih, če jih malo pogledaš iz drugega kota," pravi Gorenc.
Knjižni molj, ki prevaja tudi 'zafrkantske' knjige
Sam je sicer velik knjižni molj že vse od ranega otroštva. "Že od nekdaj veliko berem. Babica mi je veliko brala in tudi sam sem se zelo hitro naučil brati. Požiral sem knjige. Z izjemo dveletne pavze v srednji šoli, ko nisem bil tako aktiven bralec, ves čas berem. Kljub temu, da se v knjigi delam norca, je ta po mojem mnenju vseeno spoštljiva. Zdi se mi, da se vidi, da nisem ravno tako zelo trpel. To tako ali tako potenciramo. Imel sem tudi srečo, da sem imel v srednji šoli v gimnaziji super profesorico za slovenščino. Tudi potem na fakulteti – tam je bila sicer angleška literatura, a vseeno. Imel sem par super profesorjev in profesoric, ki so me dodatno naučili, kako brati, na kaj biti pozoren, kako iskati pomene, kako pravzaprav argumentirati to, kar si prebral – da znaš povedati, kaj je tebi neko delo dalo," nam je zaupal Gorenc.
Po njegovih izkušnjah sicer mladi še vedno zelo radi in veliko berejo. "Je pa res, da tisto, kar je za domače branje bolj berejo v smislu: 'Joj, a moramo?' A treba je predelati ta kanonizirana dela, zato da imaš pregled nad celotnim slovstvom. V bralne značke pa dajejo veliko sodobnih knjig, kar je super, saj jih ta mali radi berejo. Mislim, da v šolah kar pazijo, da se držijo teh zlatih hrušk, priporočilnega seznama, ki ga pripravljajo v KOŽ-u – da izbirajo knjige, ki so kakovostne, ki so jezikovno in likovno na nivoju. Tudi sam sem prevedel dosti 'zafrkantske' otroške literature Kapitana Gatnika in Gospoda Gnilca. To je ves čas razgrabljeno v knjižnicah," pravi Gorenc, ki trenutno čaka na izid 12. dela Kapitana Gatnika, prevaja pa Svet ledu in ognja Georgea R. R. Martina, ki ga je avttor naredil skupaj z ustanoviteljema spletne strani Westeros.org, Eliom M. Garcío in Lindo Antonsson. "Gre za bogato ilustrirano zgodovino tega sveta, v katerem se dogaja Igra prestolov. Tudi bere se bolj kot zgodovinska knjiga, a je polna nekih zanimivih detajlov in super ilustracij. Takšna, ki jo imaš na kavni mizici, ko pridejo gosti, da jo pogledajo. Tako kot ta moja, le da je moja takšna lepa, mehka, priročna, tista pa velika, da je lahko tudi protivlomilsko orodje," nam je v smehu dejal Pižama.
Boštjan je tudi eden od začetnikov slovenske stand-up scene, stanje na tem področju pa ocenjuje kot zelo dobro. "Veliko se dela. Komiki imajo tudi že razvedrilne oddaje. Žar, ki ga dela Lado, je tudi super. Všeč mi je, da so pogruntali, da te oddaje potrebujejo pisce in tu je - poleg Karasa, ki je 'mastermind' za vsem - kar nekaj komikov srednje generacije dobilo priložnost za pisanje. To je super. Predvsem bi bilo mogoče fino delati več domačih humorističnih nanizank, da ne bi šlo samo za prevode, ampak bi se dalo možnost našim scenaristom. Čakam tudi, da naredimo kakšen humoren kviz. Veliko je tudi solo predstav (Pižamin prvi 50 odtenkov njive je premiero doživel pred dvema letoma – op. a.). Mi pa pašejo tudi 15-20-minutni nastopi. Kmalu bomo imeli žar Perice Jerkovića. Ta bo bolj 'underground', v njem bomo samo komiki in se ne bomo toliko 'šparali'. Ni predsednik, ni treba biti preveč spoštljiv," nam je dejal Gorenc.
Poleg že omenjenih projektov Boštjan z Anžetom Tomićem ustvarja podcast za legitimno preživljanje prostega časa z naslovom Glave. "Zdaj bomo spet zelo aktivni, ko bo Igra prestolov. Podcast scena se kar razvija. Ljudje so se navadili nanjo. Če doma kaj pospravljajo ali pa so v avtu, si ga naložijo in ga poslušajo. Zaradi tega ni treba eno uro sedeti za računalnikom. Daš si na telefon ali na avtoradio in poslušaš," prednosti podcasta našteva Gorenc. Sam sicer trenutno posluša, kar posluša otrok. "Trenutno smo na Enci benci Katalenci od Katalene in super plošči Svet je kakor ringaraja, ki jo je naredil Boštjan Gombač s kolegi po pesmicah Anje Štefan. To zdaj vrtimo na polno," pravi Gorenc. Za svojo dušo pa si vrti novo ploščo Gramatika, ki ga je od njega dobil v preposlušanje dva tedna pred izidom. "Danes že ves dan to nabijam. To bo pokalo. To so ti Primorci v New Yorku," pravi Gorenc.
Z bratom rada zakurita žar
Sam pa se z glasbo oziroma z rapanjem, ne ukvarja več. "Vsako stvar, ki jo hočeš dobro delati, moraš ves čas delati in jo vaditi. Rap še posebno, ker ni dovolj samo ustvarjalno delo, ampak tudi tehnično – ves čas moraš rapati, da ti jezik ne zakrni, da ohranjaš to hitrost. Na eni točki sem delal toliko stvari, da se je bilo potrebno odločiti, kaj bo šlo v penzijo in je bil rap pač tista stvar, ki je ta kratko potegnila," svojo odločitev za umik iz raperskih voda pojasnjuje Pižama.
A od kod mu sploh ta vzdevek? "To so travme iz osnovne šole. Imel sem neko nesrečno trenirko … mulci pa – kot veste – izkoristijo vsako priložnost za zbadanje. Dve, tri leta tega nisem smel slišati, potem pa to vzameš za oklep in narediš za svoje, zato da te tisti, ki te hočejo prizadeti, ne morejo več," pravi Gorenc.
Sprošča pa se s kuhanjem. Je tudi izvrstni žar mojster. "Zdaj čakam, da se malo segreje, da bomo lahko pekli. Letos imamo na sporedu morsko hrano. Brat Anže se namreč trenutno izobražuje v Londonu v eni zelo dobri morski restavraciji, ko bo prišel nazaj, pa bo pokazal, kako se to dela na žaru. Tako da, če kdo potrebuje kakšnega dobrega kuharja, naj kar pokliče. Od maja naprej imamo enega pri hiši. V načrtu ima tudi izvedbo pop-up dogodkov. Zelo dobro eksperimentira. Upa si biti drzen," nam je za konec še razkril Boštjan.
