Domača scena

Anja Humljan: 'Pol leta je bilo noro! Ves čas so me klicali s celega sveta'

Ljubljana, 29. 09. 2015 09.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Lina Eržen
Komentarji
10

Mlada arhitektka je s svojim projektom Urbana joga pritegnila pozornost celega sveta. Z njo smo se pogovarjali, zakaj misli, da se je o njeni ideji razpisalo toliko pomembnih medijev od Azije do ZDA in seveda Evrope.

Fotografsko-arhitekturni projekt Urbana joga skuša ljudi nagovoriti, da začnejo razmišljati, zakaj se v nekem prostoru počutijo dobro, v drugem pa ne.
Fotografsko-arhitekturni projekt Urbana joga skuša ljudi nagovoriti, da začnejo razmišljati, zakaj se v nekem prostoru počutijo dobro, v drugem pa ne. FOTO: Jaka Vinšek

Anja Humljan: Ko je en znan medij objavil moje fotografije, so se te viralno razširile po celem svetu.
Anja Humljan: Ko je en znan medij objavil moje fotografije, so se te viralno razširile po celem svetu. FOTO: Irena Herak
"Te fotografije so metafora za novo smer v arhitekturi. In sicer, da je treba urbani prostor načrtovati v skladu s celim človeškim telesom," pripoveduje Anja Humljan, mlada arhitektka in učiteljica joge. Prostor ne bi smel biti torej oblikovan samo za naše oči, niti samo glede na svojo funkcijo. "Ker je enako pomembna podzavestna čutna izkušnja. To so vse čutne zaznave, ki jih imamo v prostoru, od sluha do tipa in voha, ki se jih zavestno niti ne zavedamo, vplivajo pa na to, kako se v prostoru počutimo. Urbana joga je po eni strani klic arhitektom, da se začnejo bolj ukvarjati tudi s tem delom oblikovanja prostora. Po drugi strani želim, da prebivalci urbanega prostora ozavestijo to, da ga zaznavajo prek vseh svojih čutil, ne le vida." Tako bodo lahko naslednjič lažje razumeli, zakaj se v enem prostoru počutijo bolje, v drugem pa slabše in bodo tako tudi lažje samim arhitektom povedali, kje si želijo živeti.

Projekt je bil bolj opažen tako v tujini kot doma, odgovori brez veliko razmisleka. "Bilo pa je tako, da ko je en znan medij objavil moje fotografije, se je to viralno razširilo po celem svetu in je bilo res objavljeno povsod – od Azije do Amerike, po celi Evropi, v vseh glavnih dnevnih časopisih po svetu. Tako da je bilo pol leta noro. Ves čas so me klicali s celega sveta." Najbolj so jo razveselili zapisi, da je urbana joga znanilec novega pristopa v oblikovanju in arhitekturi, da pretresa obstoječ način gledanja na urbani prostor. "Ko sem to prvič prebrala, bi me skoraj kap," se smeje. Želela si je, da bi čim več ljudi razumelo, kaj želi povedati, zato je bolj nagovarjala širšo javnost kot samo stroko, a vseeno si ni niti v najbolj divjih sanjah mislila, da bo njena ideja tako dobro sprejeta. Pravi, da se ji je samo potrdilo razmišljanje, da lahko vsak sodeluje pri oblikovanju prostora. "Ker gre za prostorsko izkušnjo, ki jo imamo vsi. Te podzavestne čutne izkušnje - ko jih enkrat ozavestimo, jih vsi zelo enostavno razumemo."

Del fotografij je bil posnet v Ljubljani, del pa v New Yorku, Parizu in Madridu.
Del fotografij je bil posnet v Ljubljani, del pa v New Yorku, Parizu in Madridu. FOTO: Primož Lukežič

"Res delamo prostor po meri človeka, ki ga uporablja?" sprašuje s takšnimi fotografijami mlada slovenska arhitektka in učiteljica joge.
"Res delamo prostor po meri človeka, ki ga uporablja?" sprašuje s takšnimi fotografijami mlada slovenska arhitektka in učiteljica joge. FOTO: Antoine Le Grand
Bila je še študentka arhitekture, ko je v nekem trenutku ugotovila, da ji metode, s katerimi so na fakulteti analizirali prostor, ne zadostujejo. "Ker sem bila že od majhnega zelo fizično aktivna, sem dobila občutek, da je to povezano s telesom. Da obstaja nek odnos med prostorom in telesom, ki ga v arhitekturi premalo upoštevamo." Sprehajala se je po ulicah New Yorka, kjer je delala čez poletje. In naenkrat je dobila idejo, da bi se v različnih joga položajih razpenjala med različnimi arhitekturnimi elementi. Da bi tudi ona po eni strani prevzela vlogo arhitekturnega elementa, po drugi strani pa opozorila, da je v arhitekturo vpet človek, ki jo vsakodnevno uporablja. "Res delamo prostor po meri človeka, ki ga uporablja?" se sprašuje. "Po meri njega kot celote, se pravi vsega, kar s svojimi čuti zaznava. Po drugi strani kot arhitekturni element želim povedati, da mora vsaka nova umestitev v prostor povsem odgovarjati njegovi okolici. Mora biti oplemenitev, ne tujek."

Ko je isto leto začela delati v Madridu, je nekaj fotografij posnela še tam. Nato so jo povabili v Pariz, da jih pride nekaj narediti še k njim. Tako je počasi nastajal ta projekt, bil objavljen v čedalje več medijih, dokler ni bil letos kronan še s knjigo. Da bi idejo, ki se ji je utrnila med sprehodom po New Yorku, uresničila, se je morala marsičemu odreči. "Devet let se ukvarjam s tem projektom. Letos sem prvič dobila nekaj denarja zanj (dobila ga je prek portala za množično financiranje Kickstarter op. a.), in sicer za tiskanje knjige. Prej sem vse – fotografe, oblikovalce ... plačala iz lastnega žepa. Pa tudi da sem se šla recimo vsako leto v New York učit joge, sem varčevala vse preostale mesece. Ne vem, koliko časa nisem bila na počitnicah," se nasmehne. Njen nasvet je, da storiš, kar misliš, da moraš storiti. Z zavedanjem, da bo težko, ti bo pa hkrati ogromno dalo. "Kickstarter je bil recimo zelo močna izkušnja, ena najpomembnejših v mojem življenju," pravi. "Najprej zato, ker imam sedaj občutek, da mi je svet bližje, potem pa tudi, ker sem vse delala sama. Od marketinga do pisanja naslovov na ovojnice, v katerih sem, ko so bile tiskane, knjige razpošiljala."

"Ker sem bila že od majhnega zelo fizično aktivna, sem dobila občutek, da je to povezano s telesom. Da obstaja nek odnos med prostorom in telesom, ki ga v arhitekturi premalo upoštevamo."
"Ker sem bila že od majhnega zelo fizično aktivna, sem dobila občutek, da je to povezano s telesom. Da obstaja nek odnos med prostorom in telesom, ki ga v arhitekturi premalo upoštevamo." FOTO: Emilio P. Doiztua

Naučila se je marsikatere veščine, pa tudi, kako postavljati mejo med časom za delo in časom zase. "Ker v enem trenutku te tako zagrabi, da bi ves čas delal. Ampak ugotoviš, da tako ne gre. Ker nimaš veliko časa, pa se naučiš tudi postavljati prioritete." Čeprav je njena pisarna v Ljubljani, ima občutek, da dela s tujino. "Pa tudi na to situacijo, da mladi arhitekti in oblikovalci po študiju nismo dobili služb, gledam kot na nekaj pozitivnega. Prisilila nas je, da smo iz sebe potegnili veliko več, kot če bi se zaposlili v Iskri in vsako leto malenkostno popravili nekaj modelov telefona." Anja je imela pogum, da je sledila svojim idejam, čeprav si na začetku ni niti približno predstavljala, da lahko zaradi tega postane uveljavljeno ime na področju arhitekture in oblikovanja. Da bi uresničila svoje želje, se je tudi marsičemu odrekla. A na koncu, pravi, se je vse izplačalo.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kure bedne
05. 10. 2015 15.04
+2
Kaj je tukaj tako zanimivega?? Včasih so delali stoje na robu nebotičnika, žerjava, viseli z glavo navzdol pa nobeden nič. ????? A tele slike so pa nekaj posebnega-umetniške?? ehhh.
Dakota 100
04. 10. 2015 15.55
+0
Najbolj so bili navdušeni na Laponskem.
pingvinislo5
29. 09. 2015 22.01
+12
pri teh obešanjih po znakih je beseda joga zgolj zato, da se vse skupaj lepše sliši.
M_teorija
29. 09. 2015 13.28
+7
Ob naslovu sem se vprašal, kaj vseljudje ne naredijo za samopromocijo, da se izpostavijo, ampak v nadaljevanju sem videl, da je zadeva na mestu. Namreč vprašanje arhitekture v naseljih resnično premalo razmišlja v tej smeri, da bi bile zadeve v naseljih tako zastavljanje, da se mimoidoči rekreativci ali sprehajalci mimogrede razgibavajo na primernih in priročnih objektih, vse od klopc do ograj!?
M_teorija
29. 09. 2015 13.31
+0
Našvasan_zob
29. 09. 2015 14.42
+10
Če se malo zazreš v divjino.. vidiš da primati večinoma za rekreacijo uporabljajo drevesa...
enakostzavse
30. 09. 2015 08.25
+1
Če bi to prišlo v "modo", kot podobne anomalije, bi po mestih z vsakega kandelabra viseli ljudje, kateri se pač na drug način ne vedo postavljat v družbi. Kaj ima to z rekreacijo in to ob prometnici sredi mesta, na "svežem" zraku, pa veš samo ti, teorija !
Našvasan_zob
29. 09. 2015 12.42
+36
Če jz kej podobnga nardim v petek ponoči me bodo obtožl vandalizma in fašem položnco...
enakostzavse
29. 09. 2015 12.34
+2
Sem pa mislil da je izdelala kakšen načrt za kako izboljšanje bivalnega prostora, pa vidim da je to samopromocija . Česa že ? Njenega telesa ? V čem pa je razlika med navadno rjuharsko karieristko in njo ? Na severu so jo prehitele punce že pred štiridesetimi leti. Dobro, one so samo sedele v izložbah, ta pa pač visi na prometnih znakih, ograjah itd.
razocarani
29. 09. 2015 10.52
+21
zanimivo ,cestitke za priznanja ,,in se naprej tako ,,seveda ti zelim tudi kaj vec cekinov za ves trud ,,