Pogreb Slavka Avsenika bo odprt za širšo javnost

Velikana narodnozabavne glasbe Slavka Avsenika bodo v torek, 7. julija, pokopali v Begunjah na Gorenjskem. Od Avsenika se bodo lahko žalujoči poslovili od 9. ure dalje na domu v Begunjah, kjer bo mogoč tudi vpis v žalno knjigo. Ob 16. uri bo v begunjski cerkvi potekala žalna maša, uro za tem bo žalna slovesnost, ki ji bo sledil pogreb. Pogreb bo odprt za širšo javnost.

"Slavko, narodnozabavno glasbo bo veter po svetu nosil še stoletja. Hvala ti, da si v glasbo vpletel slovensko dušo. Hvala ti, da si ustvaril tisoče glasbenikov doma in po svetu. Hvala ti, da si nam pokazal, kakšen človek naj bo muzikant. Večno se te bomo spominjali. Vsi glasbeniki in Modrijani." je pokojnemu Avseniku v slovo zapisala trenutno najbolj popularna slovenska narodno-zabavna skupina Modrijani.

"Zapel je zvon, tebi v slovo ... Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina ... Slavko, ustanovitelj slovenske narodnozabavne glasbe, počivaj v miru. Svojcem in prijateljem pa veliko moči v teh težkih dneh," pa so kasneje Modrijani še zapisali na Facebooku, kjer imajo več kot 87 tisoč "všečkov".

Vnuk Sašo Avsenik, ki tudi v tujini razvija svojo kariero kot Saso Avsenik & seine Oberkrainer, je dedku na Facebooku v slovo zapisal: "Odšel si iz naše sredine, a ostal boš v naših srcih".

"Kako velik pomen ima v srcih poslušalcev in glasbenikov narodnozabavna glasba, zaradi tebe Slavko, je z besedami težko opisati. Hvala ti za melodije in hvala za razodetje v glasbi... Sožalje vsem domačim." je na Facebooku objavila skupina Gadi.

"Na 50. letnici Avsenikove glasbe smo zaigrali Avsenikovo Sankaško polko .., Slavko nam je takrat rekel, da mu je zelo všeč priredba...v čast nam je bilo... Gospod Slavko, počivajte v miru..." so na Facebooku zapisali Čuki.

Alfi Nipič: Slavko Avsenik je bil garač

Alfi Nipič, ki je pri ansamblu bratov Avsenik pel od začetka sedemdesetih let do leta 1990, se Slavka Avsenika spominja kot garača. "Spominjam se ga kot človeka, ki je zelo resno jemal svoj hobi kot delo. Veliko je ustvarjal, od nas pa je vselej zahteval, da smo izpolnili stvari, za katere smo se dogovorili. In to stoodstotno. Zato je bil tudi takšen uspeh," je povedal Nipič.

Nipič je še dejal, da je bil Slavko vedno frontman skupine, glavni na odru, človek iz ozadja, za vse kar je bilo tehničnega, za priredbe in studijske posnetke, pa je bil Vilko. Skoraj dvajset let sodelovanja z ansamblom mu je ostalo v lepem spominu. Dodal je, da je bil Slavko še zadnji živeči od petih instrumentalistov ansambla, s katerimi je sodeloval. Pokojni so že tudi trobentač Franc Košir, kitarist Lev Ponikvar, klarinetist Albin Rudan in baritonist Mik Soss. "Ne smemo pozabiti, da je ravno teh pet fantov narodnozabavno glasbo poneslo daleč stran od Slovenije," je poudaril Alfi.

Vilko je imel akademsko glasbeno izobrazbo in je vsem dal jasno vedeti, kam vodi glasba bratov Avsenik. Nipič glasbe ansambla ne kategorizira kot narodnozabavno, temveč kot Avsenikovo glasbo. Po Nipičevih besedah je prav njuna zvrst glasbe od vseh glasb iz Slovenije v svetu najbolj uspela. Razlog za to je po njegovem predvsem spoštljiv odnos do Avsenikove glasbe številnih tujih glasbenih urednikov radijskih in televizijskih postaj, na katerih so z ansamblom veliko nastopali.

Nipič se spominja, da jim je med obiskom v ZDA, bilo je v osemdesetih, priznani glasbeni urednik iz Toronta dejal: "Ostanite tukaj. Mislim, da bi lahko bili tako uspešni kot Beatlesi, saj igrate čisto novo zvrst glasbe." Nipič je spomnil, da danes po svetu na tisoče ansamblov igra Avsenikovo glasbo. Žalostno se mu zdi, da se vrednosti Avsenikove zapuščine in narodnozabavne glasbe Slovenci ne zavedajo dovolj. "To je absurd. Nikjer na svetu se ne dogaja, da svojo glasbo dajejo na stran in jo predvajajo v nočnih urah, namesto da bi bili nanjo ponosni," je prepričan pevec.

Življenju bratov Avsenik je pisatelj in publicist Ivan Sivec posvetil knjigo Brata Avsenik. Sivec je zapisal, da se je šele ob izbiri teme magistrske naloge zavedel, kako zahtevno delo si je nakopal. Literature namreč sploh ni bilo na voljo, hkrati pa si je zadal hvaležno delo predstaviti evropski glasbeni fenomen iz Begunj na Gorenjskem.

"Ne gre samo za prehod iz ljudskega godčevstva v novo obliko muziciranja, temveč tudi za združitev ljudskih elementov godenja z elementi godbe na pihala, kar ima v Sloveniji že 350-letno tradicijo. Slavko je bil izjemen avtor in izvajalec, njegov brat Vilko pa je natanko vedel, kako je treba to glasbo tudi tehnično in notalno sestaviti, obdelati in jo ponuditi poslušalcem," je pojasnil Sivec.

Brez Avsenikov po njegovih besedah narodnozabavne glasbe sploh ne bi bilo: "Vilko in Slavko sta bila tako močna ljudska ustvarjalca, da je tovrstna glasba iz godčevske tradicije prerasla v množično duhovno kulturo, ki jo je sprejel ves svet. Avsenike posnema pri nas okoli 600 glasbenih skupin, v svetu pa več kot 10.000."

Po Sivčevih besedah je bil Slavko izjemen harmonikar in izredno topel človek. "Njegove skladbe bodo živele še stoletja, v njih se bodo napajali mnogi drugi ansambli, mnoge skladbe bodo doživljale priredbe po vseh celinah sveta. Tako je bilo doslej in tako bo tudi vnaprej," meni Sivec. Dodal je, da številni tujci v Slovenijo prihajajo samo zaradi Avsenikov.