25. aprila obeležujemo slovenski dan okoljskega dolga. Po podatkih organizacije Global Footprint Network ekološki odtis Slovenca znaša 5,37 gha, medtem ko Zemlja razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja. Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi za zadovoljevanje naših potreb po naravnih virih potrebovali 3,4 Zemlje, so sporočili iz Inštituta za zdravje in okolje. 

Ekološki dolg opozarja, da naša dejanja presegajo zmogljivosti našega planeta, in poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, ki bodo naravne vire ohranjale za prihodnje generacije, so sporočili.  Dan ekološkega dolga je letos nastopil po dnevu Zemlje, en teden kasneje kot lani. A kot opozarjajo, se še vedno na koledarju znajde mnogo prezgodaj, saj bomo Slovenci več kot osem mesecev do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu. 

 Kako izračunajo dan okoljskega dolga? 

"Dan okoljskega dolga izračunamo tako, da delimo ekološki odtis ljudi z biološkimi viri planeta in to pomnožimo z dnevi v letu. Potem pa dobimo dan, ko porabimo vse vire, ki so nam na voljo v letu dni," je za naš portal že pojasnil Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network. Pri izračunu ekološkega odtisa med drugim upoštevajo prehranske vire, dobrine in storitve, ki jih uporabljamo vsak dan (oblačila, les), uporabo naravnih območij in površino gozda, ki bi ga potrebovali, da bi porabil CO2, ki ga 'pridelamo'. Ta dan pove, kdaj bi se zgodil globalni dan okoljskega dolga, če bi vsi prebivalci na svetu živeli na način, kot živijo prebivalci Slovenije. V večini evropskih držav se to zgodi nekje v mesecu maju. Evropske države so namreč med bogatejšimi, naši prihodki so med višjimi na svetu. Globalni dan ekološkega dolga smo leta 2023 zabeležili 2. avgusta, kdaj bo ta napočil letos, bodo v organizaciji sporočili 5. junija. 

Zakaj v Sloveniji in ostalih državah EU ta dan nastopi toliko prej kot na datum, ko obeležujemo globalni dan ekološkega dolga ?  Kot je pojasnil Galli, smo v EU in Sloveniji med bogatejšimi državami sveta: "Žal je precej visoka korelacija med višino naših prihodkov in med tem, koliko potrošimo. Več potrošnje namreč pomeni večje breme za planet. Zato pa ima večina držav z visokimi prihodki precej visok ekološki odtis," je pojasnil.

Svetovni dan ekološkega dolga smo začeli beležiti v 70. letih.  Takrat smo ga dosegli šele decembra, v 80. letih novembra, ta dan pa je od takrat vsako leto nastopil prej, zdaj pa smo prišli do točke, ko ga od leta 2000 vedno zabeležimo okoli avgusta: "Zgodovinsko se torej naša poraba virov povečuje, če pa gledamo ta trenutek, razpon zadnjega leta, pa smo dosegli določen napredek," meni. A kot izpostavlja, je napredek na tem področju praviloma posledica kriz. Največje izboljšanje je namreč, kot spomni, nastopilo v času pandemije. Kot poudarja, počasi zmanjšujemo hitrost porabe virov, a ta še vedno narašča.

PREBERI ŠE

Potrebujemo skoraj dva planeta: 'Težko je biti trajnosten v zelo netrajnostnem sistemu'

V Slovenijo največje gonilo ekološkega odtisa mobilnost 

Čeprav države res razvrščamo glede na to, katere imajo nižji in katere višji ekološki odtis, pa to, da bi te podatke uporabili za kazanje s prstom, ne bi bilo najbolj spodbudno, pravi. Pomembno je, da se zavedamo, da seveda so razlike med okoljskimi odtisi evropskih držav, a da imajo v resnici vse skupne probleme. Zato je razvrščanje držav namenjeno predvsem temu, da prepoznamo težave in najdemo skupne rešitve.  Slovenija je do neke mere res posebna, ker je tu največje gonilo ekološkega odtisa mobilnost, a v vseh drugih državah je najbolj problematičen prehranski sistem: "Odmaknili smo se namreč od značilne mediteranske diete. Zaradi delovnega časa ljudje pogosto nimamo časa kuhati, sčasoma se je povečalo uživanje procesirane hrane, bogate s sladkorji, vedno več pojemo mesa. Torej je več skupnih disfunkcionalnih lastnosti v prehranskem sistemu vseh evropskih držav, ki pa bi jih lahko morda rešili s skupnim pristopom."

PREBERI ŠE

Kako zmanjšati ekološki odtis? 'Najmočnejše trajnostno orodje, ki ga imamo, so vilice'

 Zakaj je dan okoljskega dolga sploh pomemben? 

"Datum je sicer simboličen, a je pomemben predvsem zato, da javnosti in odločevalcem podamo jasno sporočilo, da kot ljudje porabljamo preveč in da planet potiskamo do točke, ki je ne more več prenesti. Je rdeči alarm na koledarju, ki nam pove, da smo s svojim življenjskim slogom porabili vse vire," pravi Galli. 

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, je ob tej priložnosti izpostavil: "Ko obeležujemo dan Zemlje in dan ekološkega dolga Slovenije, nas bližina teh dveh datumov na koledarju poziva k premisleku o njunem pomenu. Dan Zemlje praznuje naravno bogastvo našega planeta, medtem ko nas dan ekološkega dolga opominja, da naše potrebe presegajo Zemljine regenerativne zmogljivosti. Ta protislovja so jasen znak, da so nujni takojšnji ukrepi za zmanjšanje našega ekološkega odtisa. Navajeni smo, da sta si oba datuma koledarsko blizu, kar nas dodatno spodbuja k razmisleku o vplivu, ki ga imamo na planet. Na današnji dan vsakega posameznika, šole, vladne ustanove in podjetja pozivamo, da aktivno prispevajo k trajnostnemu razvoju in varovanju našega planeta. Samo z združenimi močmi in odločnimi koraki lahko dosežemo zastavljene cilje in se učinkovito spopademo s posledicami podnebnih sprememb."

Pri Inštitutu za zdravje in okolje so ob svetovnem dnevu Zemlje in dnevu ekološkega dolga za Slovenijo začeli z ozaveščevalno kampanjo na družbenih omrežjih. V okviru kampanje bodo na svojih profilih z različnimi govorci, izpostavili nekaj glavnih dejavnikov, ki vplivajo na naš ekološki odtis, kot so prehrana, potrošnja, mobilnost in energija.