Obresti pri 0,5 odstotka rekordno nizke: komu koristijo in komu škodujejo?

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnjem zasedanju v Bratislavi v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za evroobmočje za 0,25 odstotne točke na 0,5 odstotka. Gre za novo rekordno nizko vrednost.

ECB je znižal tudi obrestno mero za mejno posojanje, in sicer za 0,5 odstotne točke na en odstotek, medtem ko je obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti ostala nespremenjena pri nič odstotkih.

Današnje znižanje ključne obrestne mere je že četrto, odkar je vodenje ECB novembra 2011 prevzel Italijan Draghi. Na potezo sta najverjetneje vplivali predvsem slaba slika evrskega gospodarstva in padajoča inflacija.

Strokovnjaki menijo, da se z novim znižanjem odpira novo poglavje boja proti krizi. Do zdaj rekordno nizka obrestna mera je bila postavljena pri 0,75 odstotka, veljala pa je od lanskega poletja.

Strokovnjaki opozarjajo, da s tem ECB ostaja precej malo manevrskega prostora, do ničelnih obresti je le še kakšen korak.

Tudi hranilnice opozarjajo, da bi bilo še kakšno znižanje zelo slab znak tistim, ki varčujejo za starost, saj se z vsakim znižanjem prihranki malo stopijo, kar pomeni slabo vzpodbudo za varčevanje in načrtovanje upokojitve, kar je v času, ko je skrb posameznika za starost še posebej pomembna, slaba ideja, svarijo.

Markus Demary z Gospodarskega inštituta v Kölnu se sprašuje, ali bodo nižje obresti res pomagale državam, kot so Grčija, Irska in Portugalska, ki se spopadajo z veliki težavami bank, gospodarstvo teh držav pa nato od nizkih obresti ECB nima nič. "Tako nizka obrestna mera ne bo pognala gospodarstva, bi pa lahko povzročila nova tveganja za nestabilnost," je prepričan Demary.

Po njegovem mnenju obstaja bojazen, da bi slabe banke ECB-jeve poceni kredite držale kot rezerve ali jih celo zapravljale za kupovanje dragih državnih obveznic namesto za kreditiranje gospodarstva.

So pa nizke obresti dobre za zadolžene državne proračune, saj pomenijo manj pritiska. A tudi to ni čarobna paličica, priznava Jorg Asmussen. "Monetarna politika ni orožje, ki bi koristilo v boju proti vsem oblikam gospodarskih bolezni. Obstaja tveganje, da bo poceni denar zaviral pripravljenost vlad na reforme," pravi.

Analitiki za zdaj ne pričakujejo, da bi nizke obresti zvišale inflacijo, ta je bila aprila v evroobmočju 1,2-odstotna, kar je pod pričakovanima dvema odstotkoma, ki ju je napovedoval ECB. Tukaj torej ECB ostaja nekaj manevrskega prostora.

V primeru visoke inflacije in nizkih obresti bi bili na udaru varčevalci, saj bi se njihovi prihranki zmanjšali. Nizke obresti pa so lahko varljive tudi za tiste, ki najemajo posojila. V tem trenutku so nizke obresti seveda privlačne tudi zanje, a strokovnjaki svarijo, da bi lahko v nekaj letih, ko se bodo ECB-jeve obresti spet dvignile, to povzročalo velike težave kreditojemalcem, predvsem tistim, ki si bodo posojilo lahko privoščili po zaslugi nizkih obresti.