Sanacija plazu na Radenskem Vrhu bi stala okoli 700.000 evrov

V zadnjih dneh se je zaradi razmočenosti terena po dolgotrajnem deževju predvsem v Pomurju in Podravju sprožilo veliko število zemeljskih plazov. Včeraj so morali zaradi zemeljskega plazu na Radenskem Vrhu v občini Radenci izseliti družino, saj je geolog ocenil, da je plaz tako močno načel hišo, da ni več varna za bivanje.

Plaz, ki so ga včeraj dodatno zaščitili s plastično folijo, je globok okoli šest metrov, širok pa okoli 800 metrov, delavci cestnega podjetja pa še preverjajo stanje. Iz občine Radenci so nam sporočili, da so se za zdaj odločili, da bodo pri eni izmed hiš porušili manjši objekt, vendar celotna hiša naj ne bi bila v nevarnosti.

Štiričlansko družino, ki se je morala izseliti, so nastanili v bližnji vasi. Tam so se naši ljudje, ki so jim odstopili prazno hišo, vendar je rešitev le začasna.

Celovita sanacija plazu bi stala okoli 700.000 evrov, je povedal strokovnjak za geomehaniko Metod Krajnc. Za rešitev bo po njegovih besedah treba na osnovi preiskav narediti tri primarne globoke drenaže v dolino, v diagonalo pa sekundarne drenaže, ki bodo dale vodi prost izhod, potem bo pobočje stabilno. Še vedno pa ni jasno, kaj bo s hišo, iz katere se je v nedeljo izselila družina, saj, kot kaže, voda v globini izpira pesek in zato hiša tone.

Krajnc opozarja, da na tem območju med njivami ni nobenih jarkov, ki bi omogočili prost izhod meteorne površinske vode, zato ta pronica v globine. Terase, ki so bile nekoč, so poravnali, s tem pa porušili notranja ravnovesja.

Prav to je pogost pojav tudi na območju Ljutomera in Jeruzalema, sicer pa zaradi posegov, ki jih prožijo ljudje sami, nastane med 30 in 50 odstotki plazov, je še dodal geomehanik.

O številu vseh plazov v Pomurju sicer še ni natančnih podatkov, saj zemlja drsi na številnih mestih. V najbolj ogroženih občinah, Puconci in Grad, pa so zabeležili skupaj okoli 160 plazov.

V prostorskih načrtih ni treba upoštevati mnenja o plazovitosti območja

Ker pa so padavine ponehale ali se vsaj umirile, lahko pričakujemo, da se bo plazenje počasi ustavilo, je za 24ur.com povedal direktor geološkega zavoda Marko Komac. "To pa ne pomeni, da se bo plazenje popolnoma ustavilo, saj je v tleh še veliko vlage," je povedal Komac, ki opozarja, da bi lahko kakršno koli deževje predstavljalo nove probleme, v vsakem primeru pa bodo višje temperature pripomogle k hitrejšemu sušenju tal.

Komac še enkrat pojasnjuje, da je pri zemeljskih plazovih najpomembnejša preventiva. "Treba se je izogniti gradnjam na območjih, ki so izpostavljena plazovom," pravi Komac in dodaja, da je velik del Slovenije izpostavljen plazovom.

Veliko težavo pa vidi v dejstvu, da mnenje strokovnjakov, ali je območje plazovito oziroma primerno za gradnjo z vidika zemeljskih plazov, ni obvezno v pripravi prostorskega načrta. "Tukaj je rak rana," potarna Komac, saj se v praksi kaže, da pri gradnjah mnenja o nevarnosti plazov ne upoštevajo. Če pa bi mnenja upoštevali, bi se lahko pozneje izognili marsikateremu problemu in posledično tudi odpravljanju posledic in velikim stroškom.