Bančni maraton je prekosil celo običajne grške. Dogovor je vsekakor olajšanje za voditelje članic Unije, ki naj bi danes in v petek dorekli glavne mejnike na poti poglabljanja evropske integracije, na kateri je bančna unija prva ključna postaja. Če ga ne bi bilo, bi bil izkupiček vrha precej boren.
Enoten bančni nadzor od marca 2014
Enoten bančni nadzor bo začel delovati marca 2014, je povedal Barnier. To je pozneje, kot so se oktobra dogovorili voditelji članic Unije, ki so kot ohlapen časovni okvir za začetek delovanja evropskega nadzornika določili leto 2013.
Dogovor daje Evropski centralni banki (ECB), ki bo imela v novem sistemu osrednjo vlogo, številna pooblastila, na primer možnost odobritve in odvzema bančnih licenc, zahteve po krepitvi kapitalske ustreznosti, finančnega kaznovanja bank, ki kršijo pravila, ter preiskave problematičnih bank.
Ključno pa je, da je vzpostavitev enotnega nadzora pogoj za neposredno dokapitalizacijo ranljivih bank iz stalnega evropskega reševalnega mehanizma ESM, s čimer želi evroobmočje izstopiti iz začaranega kroga bančne in dolžniške krize, ki je glavna ovira pri premagovanju splošne krize.
Kdaj bo mogoča neposredna dokapitalizacija, za zdaj ni znano. Tudi če bo enotni nadzor začel delovati marca 2014, bo neposredna dokapitalizacija mogoča "takoj, ko bomo tako odločili", je bil neoprijemljiv francoski finančni minister Pierre Moscovici.
Kompromis o številnih odprtih vprašanjih
Finančni ministri so sicer dosegli kompromis o vprašanjih, ki so bila odprta več mesecev, vključno z obsegom neposrednega nadzora ECB, delitvijo nalog in pristojnosti med ECB in nacionalnimi nadzorniki ter ločitvijo denarne in nadzorne vloge ECB.
ECB naj bi neposredno nadziral od 150 do 200 bank v evroobmočju. To naj bi bile banke z več kot 30 milijardami evrov bilančne vsote ali banke, ki predstavljajo 20 odstotkov bruto domačega proizvoda države, oziroma vsaj po tri največje banke v vsaki članici. Sicer pa se bo ECB lahko odločil, da posreduje v kateri koli od 6000 bank v evroobmočju, če bo zaznal probleme.
Šušteršič: To je za Slovenijo ugoden razplet
To je za Slovenijo očitno ugoden razplet. Kot je pred zasedanjem pojasnil finančni minister Janez Šušteršič, je bilo namreč za Slovenijo pomembno predvsem to, da bi bila pravila za delovanje enotnega nadzornega mehanizma zastavljena tako, da bi od samega začetka bedel tudi nad največjimi slovenskimi bankami, saj je v teh bankah konec koncev denar davkoplačevalcev.
Enotni bančni nadzor je temeljni, prvi steber bančne unije, ki bo po načrtih v drugi fazi nadgrajena še z dvema stebroma: s skupnim okvirom za reševanje bančnih kriz in skupnim sistemom za zavarovanje bančnih vlog. Po ocenah nekaterih analitikov gre za enega največjih prenosov nacionalnih pristojnosti na evropsko raven od uvedbe evra.
'Božično darilo za vso Evropo'
Ciprski finančni minister Vasos Shiarly je spomnil, da je namen enotnega nadzornika obnoviti zaupanje v bančni sektor, ki je sicer v krizi posrkal na milijarde davkoplačevalskega denarja, tako je današnji dogovor po njegovih besedah "božično darilo za vso Evropo".
Podobno je poudaril tudi francoski finančni minister: "Korak za korakom rešujemo krizo evroobmočja ... To je signal preostalemu svetu – lahko zaupate Evropi, lahko zaupate evroobmočju."
Njun nemški kolega Wolfgang Schäuble pa je ocenil, da je dogovor "dober prispevek" k vrhu, ki se bo začel popoldne, in poudaril, da EU izpolni, kar obljubi.
Današnji dogovor, v bruseljski latovščini imenovan splošni pristop, pomeni, da se zdaj lahko začnejo pogajanja z Evropskim parlamentom s ciljem, da je zakonodajni okvir sprejet do konca leta.
KOMENTARJI (188)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.