Castro: Nisem pošast, sem le bolan

Arielu Castru, znanemu tudi kot "pošast iz Clevelanda", so danes tudi uradno izrekli kazen za ugrabitev, posilstvo in desetletje dolgo mučenje Michelle Knight, Gine DeJesus in Amande Berry. Castro je v dogovoru s tožilstvom privolil v priznanje kazni in dosmrtno ječo brez možnosti pomilostitve, tožilstvo pa je v zameno umaknilo možnost smrtne kazni.

Castro se je na sodišču najprej opravičil svojim trem žrtvam. ’’Rad bi se opravičil,’’ je dejal. Ob koncu zaslišanja pa je še povedal, da ni pošast, ampak da je bolan. ’’Sem zasvojen, tako kot alkoholik,’’ je poudaril in še enkrat dejal, da ni pošast. Zanikal je, da bi svoje žrtve silil v spolne odnose, ampak so v to privolile. Včasih naj bi ga celo same prosile, da je seksal z njimi. Na koncu je še enkrat poudaril, da ni predator, ki bi prežal na žrtve, je le obseden s seksom. Zanikal je tudi, da bi jih kakor koli trpinčil, in se še enkrat opravičil svojim žrtvam. Nato je v joku dejal, da upa, da mu bodo v srcu oprostile. Na koncu se je opravičil še svoji družini, državi in vsem, ki jih je prizadel.

Michelle Knight, edina izmed žrtev, ki je bila prisotna na sodišču, je Castru rekla: ’’Preživela sem enajst let pekla. Zdaj se začenja tvoj pekel … Tvoj pekel bo trajal večno.’’ Castro bo v zaporu preživel vse svoje življenje.

Dokument priča o grozi v hiši

Tožilstvo je v dokumentu, na podlagi katerega je bila izrečena sodba, več kot jasno opisalo kalvarijo, ki so jo morale preživljati ženske, ki jih je Castro ugrabil ločeno, ko so bile stare 20, 16 in 14 let.

Med temeljnimi dokazi je tudi dnevnik, ki so ga pisale žrtve oziroma večinoma Amanda, ki je večino zapisov posvetila materi, ki jo je obupano iskala vse do smrti. V njem naj bi med drugim zapisala, da "trpijo kot živali".

Kot piše v dokumentu, je Castro namerno prežal na nemočne mlade ženske, ki jih je bil sposoben obvladati in zapreti v hišo. Da mu ne bi pobegnile, jih je zvezal z verigami.

V letih ujetništva so bile pod njegovim popolnim fizičnim in psihičnim nadzorom, njihovo gibanje pa je bilo omejeno na le nekaj možnih gibov.

Castro naj bi klet, kjer so bila ujeta dekleta, priredil tako, da je lahko nadzoroval temperaturo in količino zraka v njej, prav tako so morala dekleta trpeti lakoto in žejo, plastično stranišče pa je praznil le občasno.

Za kaznovanje je uporabljal prostora v kleti in na podstrešju, žrtvam je pogosto grozil s pištolo.

Leta 2005 naj bi jih za štiri dni privezal k vozilu v garaži, ker je imel v hiši obiske.

Leta 2006 je Amanda Berry zanosila, kljub temu pa jo je Castro še naprej posiljeval. Ker ob porodu ni dovolil medicinske pomoči, je novorojenka skoraj umrla, njeno življenje je rešila Michelle Knight, ki je prevzela vlogo babice, še piše v dokumentu.

Knightova je v letih ujetništva morala preživeti največ fizične zlorabe, med drugim je zaradi brc in udarcev večkrat splavila, saj Castro z njo ni želel imeti otrok. Večkrat naj bi se tudi sama ponudila, naj se znese nad njo, da bi bilo tako prizaneseno Amandi in Gini.

Izgubile so osebnost

Psihiater, ki ga je sodišče zaprosilo za izdelavo izvedeniškega mnenja o vplivu, ki ga je imelo Castrovo početje na mlade ženske, je zapisal, da bodo še dolgo trpele za "travmatičnim spominom", zaradi katerega bodo grozo podoživljale ob določenih zvokih, vonjih in drugih občutkih, zaradi česar bodo imele nočne more.

Zaradi konstantnega poniževanja in razčlovečenja so po mnenju zdravnika izgubile občutek "sebe". Trpijo za posttravmatskim stresom in so ostale brez osebnosti, ki so jih razvile pred ujetništvom.

S pretepanjem, stradanjem in splavi je ženskam fizično škodoval, z izkrivljanjem realnosti pa je uničeval njihovo osebnost.

Psihiater še piše, da je pred Castrovimi žrtvami dolga pot okrevanja, ki bo vsekakor posuta s trnjem, saj gre za hude travme.

Kot veliko olajšanje pa omenja dejstvo, da so dekleta sama izobraževala Amandino hčerko, saj bo tako manj trpela posledice socialne deprivacije.

Psihiater, ki pravi, da so dekleta trpela tudi za stockholmskim sindromom, ne zna pojasniti, zakaj so po desetletju vendarle zbrala pogum za pobeg, vendar meni, da je bila njihova odločitev več kot pogumna in je dobra popotnica zanje.