Dokapitalizacija bank bo primanjkljaj zvišala za 10 odstotkov BDP

Javnofinančni primanjkljaj je konec letošnjega tretjega četrtletja po izračunih državnega statističnega urada znašal 1,4 milijarde evrov oz. 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Do konca leta pa se bo zaradi dokapitalizacije bank povečal še za približno deset odstotkov BDP, ocenjujejo na uradu.

V tretjem četrtletju je primanjkljaj države znašal razmeroma nizkih 198 milijonov evrov, v prvih treh četrtletjih skupaj pa 1,4 milijarde evrov in je bil s 5,5 odstotka BDP za eno odstotno točko višji kot v enakem obdobju leta 2012.

Zaradi dokapitalizacije bank bo primanjkljaj zelo visok v zadnjem četrtletju, je pojasnil Andrej Flajs s Statističnega urada RS. Verjetno se bo gibal okoli 40 odstotkov BDP, v celem letu 2013 pa naj bi bil blizu 15 odstotkom, je napovedal.

V zadnjem četrtletju je dala država za dokapitalizacijo bank 3,2 milijarde evrov, s čimer se celotni letošnji izdatki za ta namen seštejejo na nekaj več kot 3,6 milijarde evrov. "Govorimo o od 10,3 do 10,4 odstotka BDP primanjkljaja, ki bo posledica dokapitalizacije bank," je dejal Flajs. Lani smo za dokapitalizacije bank dali le 61 milijonov evrov, je spomnil.

Bruto dolg države je konec tretjega četrtletja znašal 21,9 milijarde evrov oz. 62,6 odstotka BDP, s čimer se ni bistveno spremenil. A do konca leta se bo prav tako zaradi dokapitalizacije bank povečal še za vsaj deset odstotkov BDP, je napovedal Flajs.

Pojasnil je, da je Družba za upravljanje terjatev bank od omenjenih 3,6 milijarde evrov, kolikor je država letos dala za dokapitalizacije bank, izdala za 785 milijonov evrov obveznic, dodatno pa je prevzela tudi terjatve v vrednosti ene milijarde evrov. S tega naslova lahko do konca leta pričakujemo dodatno povečanje dolga za 1,8 milijarde evrov, skupaj z decembrsko zadolžitvijo države v višini 1,5 milijarde evrov pa lahko računamo na skoraj 10-odstotno povečanje dolga, je navedel.

Flajsu se zdi pomembno, da se je glavnina v zvezi z dokapitalizacijo bank zgodila letos in da prihodnje leto ne bomo obremenjeni z dokapitalizacijo bank. "To vliva neko upanje in zdaj vemo, pri čem smo in kaj nas čaka," je dejal.

Javnofinančni primanjkljaj bo letos za dobrih 100 milijonov evrov povečal tudi poračun plač v javnem sektorju, Flajs pa je tudi opozoril, da je treba prihodnje leto računati še na en star greh, problem izplačila odškodnin izbrisanim.

Ključni problem: primanjkljaj pokojninske blagajne

Kot ključni problem slovenskih javnih financ je Flajs izpostavil primanjkljaj pokojninske blagajne, ki se bo letos povečal bolj, kot se je v preteklih štirih letih skupaj. Do tega je prišlo zaradi dodatnega upada gospodarske dejavnosti ter dodatnih učinkov, ki jih je imelo razmeroma robustno varčevanje v lanskem letu.

Primanjkljaj pokojninske blagajne se je v obdobju od leta 2008 do 2012 povečal s štirih na šest odstotkov BDP. Skrb vzbujajoč pa je položaj v prvih treh četrtletjih letos, ko se je povečal še za več kot petino in dosegel 7,1 odstotka BDP. "Nominalno zmanjševanje prihodkov od socialnih prispevkov je ključni problem v prvih treh četrtletjih letos," je dejal Flajs.

Zaradi teh številk je bilo v vladi kar nekaj panike in je bilo celo govora o zniževanju pokojnin, je povedal. Ob tem je opozoril, da recesija ni čas za varčevanje. "Če v konjunkturi ne varčuješ, potem si v recesiji prisiljen početi tisto, česar ne bi smel," je dejal.