Evroskupina: Zberite 5,8 milijarde evrov. Vseeno, kako

Poslanci so sicer danes zavrnili popravljeni predlog, v katerem ni predvidene obdavčitve za depozite do 20.000 evrov. Za depozite od 20.000 do 100.000 evrov bi veljal 6,75-odstotni davek, za depozite nad 100.000 evrov pa 9,9-odstotni davek.

Spremembe spornega zakona so včeraj posojilodajalci dovolili pod pogojem, da finančni učinek davka ostane 5,8 milijarde evrov, temu znesku pa bi evropski posojilodajalci dodali še 10 milijard evrov pomoči.

Da tudi spremenjeni predlog poslancev ne bo prepričal, je bilo sicer jasno, še preden se je v ciprskem parlamentu razprava zares začela.

Vladajoča stranka ciprskega predsednika Nicosa Anastasiadesa je namreč vnaprej sporočila, da se bodo njeni poslanci vzdržali glasovanja.

Stranka Disy se je enoglasno odločila, da ne bo glasovala o dogovoru o prejemu evropske finančne pomoči, ki zajema tudi uvedbo davka na bančne vloge, "saj bo to okrepilo pogajalsko pozicijo Cipra", je povedal član stranke Nicos Tornaritis.

Odločitev ciprskih poslancev je bila sicer enotna. Za davek ni glasoval prav nihče, proti jih je bilo 36, vzdržalo se jih je 19.

Vprašane pa seveda je, kaj takšna odločitev pomeni. Profesor ekonomije na nemškem gospodarskem institutu v Kölnu Jürgen Matthes je prepričan, da nič dobrega. "Ciprskemu bančnemu sistemu kmalu grozi bankrot, glede na višino potrebne pomoči pa bo, če bo banke poskusila reševati država, bankrotirala tudi ciprska blagajna," meni.

Vprašanje pa je tudi, kakšno pot bo zdaj ubrala država, katere vlada je še včeraj trdila, da glasovanje proti pomeni odpoved pomoči, odpoved pomoči pa pomeni nevarnost za banke, ki naj bi ostale zaprte, vse dokler paket pomoči ne bo sprejet.

A poslanci so rekli ne. Kot pravijo, je šlo za vprašanje časti. "Rekli smo ne za naše otroke in naše vnuke. Pred nami je težka pot, a nam bo uspelo," je dejal predsednik stranke DIKO Marios Karogian.

Anastasiades pa je še dodal, da ima njegova vlada "svoj načrt", kako bo reševala nastali položaj. Ob tem je pozval k nujnemu srečanju ciprskih strankarskih voditeljev, na srečanju naj bi preučili alternativne načrte.

Scenarij  bankrota bančnega sistema sicer podpira tudi veliko Ciprčanov, ki ne morejo razumeti, zakaj bi morali plačevati reševanje bančnega sektorja, od katerega imajo večino koristi tujci.

Anastasiades se je o odobritvi evropske pomoči Cipru danes pogovarjal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, čeprav je kanclerka v ponedeljek dejala, da Ciper pogovore o denarni pomoči vodi samo s trojko – EU, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom. Ciprski predsednik pa je še sporočil, da bo v stiku ostal tudi z drugimi evropskimi voditelji.

Evroskupina čaka na nove poteze Cipra

Iz ECB so sporočili, da so po odločitvi parlamenta v Nikoziji v stikih z evropskimi partnerji in z Mednarodnim denarnim skladom. "ECB se je seznanila z odločitvijo ciprskega parlamenta in je v stiku s partnerji v trojki ... ECB potrjuje zavezo, da bo zagotavljala likvidnost, ki je potrebna, v okviru obstoječih pravil," so zapisali v sporočilu za javnost.

Evropski uradniki so pred tem namigovali, da bi lahko ECB v primeru zavrnitve pogojev pomoči umaknila svojo podporo ciprskim bankam, kar bi vodilo v popolni kolaps tamkajšnjega finančnega sistema.

Iz evroskupine pa so sporočili, da zdaj čakajo na nov predlog Cipra. Kot so ocenili, je za dogovor o programu pomoči še čas. Obenem so sicer izpostavili, da mora nov predlog, ki bo prišel iz Nikozije, predstavljati "enakovredno ponudbo" oziroma da mora še vedno vsebovati zavezo, da bodo na otoku v zameno za deset milijard evrov pomoči zbrali 5,8 milijarde evrov.

Ciprski finančni minister ni odstopil

Uvajanje osovraženega davka sicer ni razvnelo strasti le med Ciprčani, ampak tudi v politiki. Ciprski mediji so celo poročali, da naj bi finančni minister Michalis Sarris že spisal odstopno izjavo in jo poslal predsedniku, a je Nikos Anastasiades ni sprejel.

Sarris je odstop zanikal, sicer pa se mudi v Rusiji, kjer se bo skušal dogovoriti za nove pogoje o 2,5 milijarde evrov vrednem posojilu, ki ga je Moskva Nikoziji dala leta 2011.

Banke zaprte, a napolnili bankomate

Čeprav so se ciprske oblasti odločile, da bodo banke ostale  zaprte, pa so danes napolnili bankomate. Ob tem so v centralni banki spomnili, da je možnost dviga gotovine na bankomatih omejena na 800 evrov dnevno.

'Prav je, da tisti, ki so denar v ciprske banke vložili, zato da plačajo manj davka, nosijo del stroškov reševanja'

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je sicer danes zanikal, da odgovornost za sporno odločitev glede ciprskih bančnih vlog nosi Nemčija ali pa evroskupina. "To je odločitev Cipra," je dejal.

A po njegovem mnenju je prav, da tiste osebe, ki so svoj denar vložile v ciprske banke z namenom, da bi plačale manj davka, nosijo del stroškov reševanja. "Kdor koli vloži denar v državo, kjer plača manj davka in kjer je morda tudi podvržen manjšemu nadzoru, nosi tveganje v primeru, da banke te države niso več solventne. To je dejstvo," je poudaril. Če ti ljudje ne bi sodelovali v reševalnem paketu, bi morali breme nase prevzeti evropski davkoplačevalci, je dejal Schäuble. "To bi bilo neodgovorno," je dodal.

Schäuble je ocenil še, da je ciprski gospodarski model, ki je uporabljal nizke davke za privabljanje tujega denarja, "bankrotiral". Kar zadeva nemške varčevalce, pa je nemški finančni minister poudaril, da so njihove bančne vloge varne. "V Nemčiji zaradi tega res ni treba nikomur skrbeti," je povedal. Tudi v Sloveniji strokovnjaki mirijo, da takšne nevarnosti pri nas ni.