Denarna kazen za pritožnike, ki obremenjujejo ustavno sodišče

V zadnjih letih se je v Sloveniji razpasla praksa pritožbe na ustavno sodišče. Zaradi tega so na ustavnem sodišča naredili korak proti zlorabi pravice do vložitve ustavne pritožbe.

Denarne kazni so tako predvidene za tiste udeležence v postopku ali njihove pooblaščence, ki zlorabljajo pravice, ki jih imajo po zakonu o ustavnem sodišču. Ali je do takšne zlorabe prišlo, pa presoja ustavno sodišče oz. njegov senat v vsakem konkretnem primeru. Zloraba je ugotovljena tedaj, ko "je ustavna pritožba očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh".

Ustavno sodišče je doslej kazen izreklo v 50 primerih. Višino kazni pa odmeri glede na vse okoliščine primera: najvišja doslej izrečena kazen je bila 500 evrov.

Sodišče pred kaznovanjem opozori pritožnika

Na ustavnem sodišču je sicer lani polno zaživel splošni vpisnik, kamor vpišejo vloge, ki so tako nejasne ali nepopolne, da jih ni mogoče obravnavati oziroma glede na prakso ustavnega sodišča očitno nimajo možnosti za uspeh.
Da neka zadeva glede na ustaljeno presojo ustavnega sodišča nima možnosti za uspeh, ustavno sodišče obvesti tudi pritožnike, ki jih izrecno opozori, da bo vztrajanje pri odločitvi lahko obravnavalo kot zlorabo pravice do vložitve ustavne pritožbe. Če pritožnik pri svoji zahtevi za presojo vloge kljub temu vztraja, sodišče o njej odloči.

Ustavno sodišče se ne sme ukvarjati z "malenkostmi"

Namen kaznovanja tistih udeležencev v postopku ali njihovih pooblaščencev, ki zlorabljajo pravice, je posledično tudi zmanjševanje števila tovrstnih zlorab. Kot so še pojasnili na ustavnem sodišču, se namreč z "očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami ovira izpolnjevanje temeljnih nalog ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin".

Ustavno sodišče, so dodali, takšnega ravnanja ni dolžno dopuščati. Njegova naloga je odločati o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih, torej o vprašanjih, ki so pomembna za življenje posameznika v družbi in za državo. Ukvarjanje z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami pa ustavno sodišče pri njegovem delu ovira, "saj se pri tem upočasnjuje proces uveljavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznika v tistih primerih, v katerih je to potrebno".