Cimosu še dva dodatna meseca

Potem ko sta Cimosu dodaten čas za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja odobrila upniška odbora zavarovalnih in navadnih upnikov, je podaljšanje danes odobrilo tudi koprsko okrožno sodišče.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Kopru pojasnil predstavnik DUTB Janne Harjupää, so dotedanje načrte Cimosa podpirali, vse dokler niso spoznali, da se k podpori načrta ni bil pripravljen zavezati noben drug relevanten deležnik. Kot je dodal, so dobili občutek, da bi načrt prestrukturiranja tedaj podprle samo "jedrne slovenske banke". Za prisilno poravnavo so se nato odločili, ker niso želeli, da bi breme sanacije prenesli na davkoplačevalce.

Podaljšanje roka za predložitev načrta finančnega prestrukturiranja je Harjupää utemeljil z dejstvom, da obstaja veliko deležnikov, ki morajo sprejeti odločitve, zato celoten proces terja veliko časa, poleg tega pa je rok tekel sredi počitnic. Prošnje za podaljšanje roka so sicer običajne tudi v mnogo bolj preprostih primerih, kot je Cimosov, je dodal.

Začasni predsednik uprave koprskega podjetja Janez Gradišek, ki mu je sodišče mandat z 29. avgustom podaljšalo za štiri mesece, je optimist, da bodo načrt uspeli pripraviti v roku, saj so v pogovore vključeni vsi ključni deležniki, vključno s kupci in dobavitelji, prav tako pa je volja za dosego dogovora zdaj precej večja, kot je bila maja.

Prvi mož Cimosa je povedal, da bi bili dobavitelji, ki ne bi pristali na izvensodni dogovor, v skladu z zakonom poplačani v celoti. Obveznost Cimosa do njih bi v tem primeru ostala enaka, s preostalimi pa se pogovarjajo o prestrukturiranju obveznosti. Za takšen način dogovarjanja so se po Gradiškovih besedah odločili zato, ker "dobaviteljska veriga zelo verjetno redne prisilne poravnave ne bi preživela". Čeprav danes niso mogli razkriti podrobnosti o pogovorih in načrtu prestrukturiranja, pa je Gradišek ocenil, da naj bi prestrukturiranje v največji meri izpeljali v letu 2015.

Cimos bi moral načrt prestrukturiranja sicer predstaviti do danes. Družbi, ki ima nove nadzornike, svetuje tudi nemška družba Amdetam. Podjetje se ob tem sooča z dejstvom, da trenutno ne dobiva novih naročil, kar je praksa za prisilne poravnave. Ob tem veljavni posli normalno tečejo, zato Gradišek ne vidi razloga, da se naročila pozneje ne bi vrnila.

Prejšnji mesec imenovana nova člana nadzornega sveta sta medtem zasedla tudi vodilni nadzorni funkciji, je danes pojasnil Harjupää. Walter Gnauert je tako po novem predsednik nadzornega sveta, Peter Stehle pa njegov namestnik. V nadzornem svetu še naprej ostaja Andro Ocvirk. Predstavnik DUTB je oba nova nadzornika označil za vrhunska strokovnjaka, pri tem pa so vsi trije zavrnili, da bi bila nova nadzornika v kakršnem koli konfliktu interesov.

Sodišče je danes v ločeni objavi tudi ugotovilo, da je s 1. septembrom prenehal položaj Nove Kreditne banke Maribor v upniških odborih nezavarovanih in ločitvenih upnikov, namesto banke bo v odborih DUTB. V upniškem odboru nezavarovanih upnikov so SID banka, Prvi faktor, Probanka, DUTB, Simit, Sieva in Litostroj Power, v upniškem odboru ločitvenih upnikov pa Banka Celje, Abanka, DUTB, država, NLB, Gorenjska banka, Sberbank, SID banka, LHB Frankfurt, Factor banka in Bawag.

Terjatve bank in DUTB, ki so 23. maja vložile predlog za uvedbo prisilne poravnave, so glede na predlog za začetek prisilne poravnave konec leta 2013 znašale skupno 183,7 milijona evrov oz. 68 odstotkov vseh finančnih obveznosti Cimosa. Največji delež ima SID banka, 25 odstotkov oz. 68,2 milijona evrov, sledijo Banka Celje s 15 odstotki oz. 40,5 milijona evrov, NLB z 11 odstotki oz. 29,2 milijona evrov, Abanka z osmimi odstotki oz. 22,1 milijona evrov, DUTB s sedmimi odstotki oz. 19,3 milijona evrov in Gorenjska banka z dvema odstotkoma oz. 4,3 milijona evrov.

Prisilna poravnava Cimosa je sicer precedenčna, saj so jo sprožili upniki, v medijih pa se v zadnjih tednih vrstijo članki o tem, da se razmere v družbi po uvedbi prisilne poravnave ne izboljšujejo, to pomembno podjetje za slovensko avtomobilsko industrijo pa porablja precejšnje vsote denarja za svetovalne storitve omenjenega nemškega svetovalca.