Vsi trije člani senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) – predsednik Goran Klemenčič ter namestnika Rok Praprotnik in Liljana Selinšek – so odstopili! Odstopne izjave so posredovali predsedniku republike Borutu Pahorju, tako pa so se odločili iz protesta, ker se vprašanje korupcije politizira.

To ne pomeni, da bomo "čez noč" ostali brez protikorupcijske komisije. Ker takega skupinskega odstopa zakon ne predvideva, bodo delali še naprej, vendar ne dlje kot do marca naslednje leto, je na novinarski konferenci povedal Klemenčič.

Napovedal je, da bodo končali nekatere zadeve, s katerimi se ukvarjajo, "recimo zdravstvo". Pričakuje tudi bitko za interpretacijo, zakaj so odstopili. Na to odgovarja: "Naš namen je narediti edino, kar nam ostane. Mi želimo, da se odpre resna debata, kdo nam je ukradel državo."

''V mnogih političnih krogih na levi in desni, v mnogih odvetniških družbah, svetovalnih in lobističnih podjetjih bodo veseli. Njim sporočamo, da to ni njihova zmaga,'' je še povedal.

"Videli smo slovensko greznico ..."

Klemenčič je bil na novinarski konferenci, na kateri je obelodanil njihovo odločitev, jasen in zelo kritičen. Kot je dejal, odstopajo, ker vsi njihovi pozivi ostajajo brez odgovorov, ker na ljudi vplivajo ljudje, ki so obremenjeni s korupcijo, ker tudi medije včasih uporabi politika ... "Ti z majhno lopatico, ki ti jo daje zakon, ne moreš skopati predora, skozi katerega bi posijala luč," se je slikovito izrazil. Politika sama ne zna ustaviti lobijev,  nazadnje pa bodo nadzorne inštitucije krive za bančno luknjo ter razpad zdravstvenega sistema, je še dodal.

"To je poziv, da tako več ne gre. To je poziv h korenitim spremembam," pravi. Klemenčič priznava, da napredek je, a je po njegovem prepozen. Poleg tega je obremenjen z odtekanjem informacij, prevečkrat pa se ga tudi uporablja kot alibi, češ da pravna država deluje.

Klemenčič je spomnil, da je prav njegova komisija vpeljala besedno zvezo "sistemska korupcija". "Mislimo, da državo zapuščamo v boljši kondiciji. Odhajamo ponosni na svoje delo. Imeli smo globok vpogled v slovensko greznico. Zdaj bomo še lažje govorili o tem," je dejal.

"Izkoristili smo vse zakonske možnosti. Sprememb zakona ne bo, dokler se ne zamenja državni zbor ali pa vodstvo KPK," je poudaril Rok Praprotnik.

Na to temo je spregovorila tudi Selinškova. Dejala je, da so naredili vse, kar so na podlagi zakona lahko. "Dejstvo je, da je pravna država pri nas šibka. To pa zato, ker imamo preveč prava, ki se ga zlorablja," je ocenila in izrazila upanje, da bo njihov odstop dosegel namen in prinesel nujno potrebne spremembe zakona o korupciji.

Preberite podrobnejše pojasnilo komisije o razlogih za odstop.

Zaposleni na KPK: Velikokrat naletimo na zid

Zaposleni na KPK so izrazili nezadovoljstvo, ker so razmere pri nas tako slabe, da so pripeljale do odstopa vodstva KPK. "Tako vodstvo kot tudi zaposleni komisije zaprepadeni opažamo, da pri svojem delu vse prepogosto naletimo na popoln zid, ki ga ustvarijo namenoma togi odzivi na naša opozorila in mnenjski voditelji, med drugim iz vrst političnih strank, ki jim ravno te razmere, na katere komisija opozarja, najbolj koristijo," so zapisali.

Več odzivov si lahko preberete na tej povezavi ...

Novo vodstvo predlaga posebna komisija, izbiral pa bo Pahor

Glavno besedo pri imenovanju novega vodstva KPK bo imel predsednik Pahor. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa, da lahko predsednika ali namestnika predsednika komisije razreši tudi na njihovo zahtevo, novo vodstvo pa bo imenoval na podlagi predlogov izborne komisije.

Za izbiro novega vodstva v primeru odstopa oz. predčasne razrešitve zakon uporablja določbe o imenovanju. Tako predvideva, da predsednik KPK pol leta pred iztekom mandata predsednika in namestnikov predsednika o tem obvesti predsednika republike. Ta nato pozove predlagatelje za člane izbirne komisije, da v 30 dneh imenujejo svoje člane.

Hkrati s pozivom za imenovanje članov izbirne komisije predsednik republike izvede javni poziv za zbiranje kandidatur za predsednika KPK in njegovega namestnika. Za zbiranje kandidatur določi rok, ki ne sme biti krajši od 14 in ne daljši od 30 dni. Zbrane kandidature posreduje izbirni komisiji, ki določi primerne kandidate.

Izbirno komisijo sestavlja pet članov. Vanjo po enega imenujejo vlada, DZ, Sodni svet, Uradniški svet in neprofitne organizacije zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije. Ta komisija nato predloge sporoči uradu predsednika republike, ki predsednika komisije in namestnika imenuje v 30 dneh po prejemu kandidatur.

Če predsednik republike izmed predlaganih kandidatov ne imenuje nobenega, o tem obvesti izbirno komisijo in postopek zbiranja kandidatur se ponovi.