Vinarska inšpekcija je odredila umik vina, ki ga Hrvati prodajajo pod oznako teran, s polic slovenskih trgovin. Za to je trgovcem dala časa do 23. aprila. Teran je namreč Slovenija zaščitila na ravni EU, kar pomeni, da lahko vino s tem imenom pridelujejo samo na Krasu iz sorte refošk.
Inšpektorji so po opozorilu kraških vinarjev o nelojalni konkurenci v petek opravili kontrolo v enem od ljubljanskih trgovskih centrov. Našli so dve vrsti vina teran s hrvaškim poreklom, obe iz zahodne Istre, istega uvoznika, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Hrvatje šokirani
Barva vina teran je intenzivna, rubinasto rdeča, lahko z vijoličastimi odtenki, vino ima značilno višjo vsebnost mlečne in drugih organskih kislin ter polifenolnih snovi
Prepoved prodaje terana iz hrvaške Istre v Sloveniji je presenetila in šokirala hrvaške vinarje, danes piše reški časnik Novi list. Hrvaški enologi pojasnjujejo, da je kraški teran zaščiten kot tradicionalni slovenski izdelek, je pa razlika v tem, da ga Slovenci na Krasu pripravljajo iz grozdja refošk, medtem ko Hrvati predelujejo grozdje teran.
Kot poudarja ugledni hrvaški enolog Mario Staver, so znanstveniki na podlagi DNK analize ugotovili, da sta refošk in teran vendar dve različni vrsti grozdja. "Povsod drugje v Sloveniji, kjer gojijo grozdje refošk, se tudi vino iz tega grozdja imenuje refošk. Izjema je Kras, kjer ga imenujejo teran," je za reški časnik dejal Staver. Kot je dodal, tudi v Italiji izdelujejo teran, a priznavajo izide analize o genetskih razlikah med grozdjem refošk in teran.
Hrvaški vinarji so spomnili, da je EU sprejela hrvaški vinski seznam, na katerem je vpisan teran oziroma istrski teran, ter da takrat nihče ni omenjal morebitne težave zaradi imena vina.
Predsednik društva Vinistra in znani hrvaški vinar Ivica Matošević je prav tako presenečen zaradi prepovedi prodaje hrvaškega terana v Sloveniji. Ocenjuje, da slovenska prepoved "ni poštena" ter da bo Hrvaška lahko dokazala, da se ime teran nanaša zgolj na zvrst grozdja in ne na tehnologijo predelave grozdja. "Če si vinarji s Krasa želijo vojno, potem pa gremo v vojno. Sicer pa oni ne bodo več smeli uporabljati imena teran," meni Matošević. Obenem upa, da bo prišlo do dogovora, ker imajo izjemno sodelovanje z vinarji s koprskega območja.
Novi list še ocenjuje, da je morebitna zahteva kraških vinarjev "ekonomska", ker je na Krasu precej manj grozdja refošk kot v hrvaški Istri, kjer imajo 400 hektarjev vinogradov s "pravim" imenom – teran. Omenjajo tudi, da ni razlika zgolj v imenu vrste grozdja, temveč tudi v tem, da se kraški teran pije svež, medtem ko imajo hrvaški proizvajalci vse boljše rezultate s teranom, ki je dozoreval vsaj dve leti.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.