Če ne ustavimo globalnega segrevanja, bomo zdrveli v pogubo

Poročilo strokovnjakov Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) znotraj ZN, ki preučujejo posledice globalnega segrevanja, razkriva, da segrevanje ozračja ogroža pridelavo hrane in s tem našo varnost. To pa ogroža obstoj celotnega človeštva. Kot v poročilu ugotavljajo znanstveniki, segrevanje ozračja povzroča ekstremne vremenske pojave, ki so že zdesetkali količino kmetijske pridelave.

IPCC je že septembra opozoril, da se bodo temperature na svetovni ravni do konca stoletja zvišale od 0,3 do 4,8 stopinje Celzija, morska gladina pa naj bi se zvišala od 26 do 82 centimetrov. "Povečan obseg segrevanja povečuje verjetnost hudih in nepovratnih učinkov," so znanstveniki in vladni predstavnik zapisali v najnovejšem poročilu IPCC, o katerem so se v nedeljo po večdnevnih pogajanjih dogovorili v japonski Jokohami.

Kot so še opozorili, bi podnebne spremembe lahko spremenile vzorce padavin, kar bi predvsem za Evropo in Azijo pomenilo večjo grožnjo poplav, medtem ko bi se na sušnih in gosto poseljenih območjih povečalo tveganje za sušo, vse to pa bi med drugim negativno vplivalo na kmetijstvo in zdravje ljudi.

Tokratno poročilo ZN je veliko bolj alarmantno kot vsa prejšnja, saj je v njem jasno navedeno, da klimatske spremembe ogrožajo naša življenja in obstoj našega človeštva. Učinki globalnega segrevanja so že vidni v okolju – taljenje ledu in tanjšanje ledene plasti na Arktiki, odmiranje koralnih grebenov ter nenazadnje številni vročinski valovi, obdobja polarnega mrazu, poplave in druge vremensko pogojene katastrofe.

A najhuje še prihaja, svarijo strokovnjaki. Podnebne spremembe namreč predstavljajo grožnjo svetovnim zalogam hrane, s tem pa je ogrožena človekova varnost. "Nikomur na tem planetu ne bo prizaneseno," je črnogled predsednik odbora Rajendra Pachauri.

Najbolj alarmantno poročilo do sedaj

Gre za najbolj alarmantno in zaskrbljujoče poročilo, ki ga je omenjeni odbor izdal do sedaj. Poročilo je več kot 300 znanstvenikov in strokovnjakov različnih področij pripravljalo in usklajevalo tri leta. Obsega kar 32 zvezkov in 2600 strani. To je kar dvakrat več kot je obseg predhodnega poročila.

Strokovnjaki so prepričani, da so s tem poročilom pridobili bistveno bolj natančno in predvsem realno sliko o tem, kakšne so že posledice klimatskih sprememb in kakšne posledice še lahko pričakujemo, če ne bomo prej ustrezno ukrepali in jih omejili. V opozorilu navajajo, da klimatske spremembe skupaj z revščino in neenakostjo predstavljajo veliko bolj neposredno nevarnost za naša življenja in naše preživetje.

Minuli petek je svoje nasprotovanje s poročilom medijem predstavil eden od vodilnih članov ekipe strokovnjakov nizozemski ekonomist Richard Tol, ki je mnenja, da je poročilo preveč alarmantno. Tol je prepričan, da se premalo izpostavlja, da bi z določenimi kmetijskimi prilagoditvami segrevanje ozračja lahko izkoristili tudi sebi v prid in se z njim celo okoritsili. Njegovim teorijam deloma pritrjujejo tudi nekateri drugi strokovnjaki, ki pa opozarjajo, da je območij, kjer so si lahko pridelovalci 'pomagali' s podaljšanimi rastnimi sezonami, zelo malo. Prav zato so mnenja, da je nevarnosti, ki jih prinaša segrevanje ozračja, bistveno več kot potencialnih koristi.

Posledice so že vidne in jih že trpimo

V tokratnem poročilu strokovnjaki opozarjajo predvsem pred humanitarno krizo, ki nam grozi. "Smo v času, ko podnebne spremembe niso nikakršna hipoteza, niso nekaj, kar nam grozi v daljni prihodnosti," je dejal eden od vodilnih avtorjev poročila Chris Field.

Globalno segrevanje ozračja je krivo za vse vročinske vale v Evropi, za katastrofalne požare v Avstraliji in za smrtonosne poplave v Pakistanu, so enotni strokovnjaki. To ni nekaj v prihodnosti, pač pa nekaj, kar nas je že prizadelo, kar se trenutno dogaja. Najbolj ranljive so najrevnejše populacije in starejši prebivalci. Strokovnjaki opozarjajo, da posamezne vlade teh skupin prebivalcev niso primerno zaščitile. "Za nekatere najrevnejše skupnosti in najrevnejše države na svetu bo to tisti najzahtevnejši izziv," pa je dejal Maggie Opondo, geograf na Univerzi v Nairobiju in eden od avtorjev poročila.

Uničevalne posledice podnebnih sprememb bi namreč prav tako lahko vodile v migracije in iskanje novih poselitvenih območij, hrane in vode, posledično pa tudi v nestabilnosti in konflikte. Tovrstna tveganja bi države lahko zmanjšale s takojšnjim in drastičnim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, so še izpostavili v poročilu.