'Zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, in hrana, ki jo pridelujemo, vsi so odvisni od kakovosti naših ekosistemov'

Evropski dan Nature 2000 so v Bruslju razglasili šele 15. maja letos, že tokrat pa naj bi ga zaznamovalo več sto lokalnih dogodkov in dejavnosti mrežnega povezovanja.

"Zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, in hrana, ki jo pridelujemo, vsi so odvisni od kakovosti naših ekosistemov," so v sporočilu za javnost zapisali na okoljskem ministrstvu.

Od gorskih vrhov do morskih globin obstaja veliko različnih habitatov, ki jih države varujejo v okviru narodnih, regijskih, morskih ali primestnih parkov, pa tudi v okviru opredelitve naravovarstvenih območij Natura 2000, so dodali ob tem.

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, namenjeno ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ima tudi pomembno gospodarsko vlogo, saj poleg ohranjanja evropske naravne dediščine z ekosistemskimi storitvami, kot so shranjevanje ogljikovega dioksida, čiščenje voda in opraševanje, k bruto domačemu proizvodu unije prispeva med 1,7 in 2,5 odstotka, navajajo v Evropski komisiji.

Z Naturo 2000 želijo države članice EU ohraniti tiste vrste rastlin in živali ter habitatnih tipov, ki so v slabem stanju ali so celo ogroženi. V Sloveniji je območij Nature 2000 355 in skupaj tvorijo 37 odstotkov kopnega površja Slovenije. Od tega večino obsegajo gozdovi (71 odstotkov), pozidane pa je le dva odstotka površine, so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.

Omrežje Natura 2000 se razprostira po vsej Sloveniji – katera koli točka v Sloveniji je od najbližjega območja Natura 2000 oddaljena največ 10 kilometrov. "Slovenci torej živimo z Naturo 2000 praktično na našem pragu," so poudarili na ministrstvu.

Na ravni EU medtem uro hoda od prvega območja (na oddaljenosti pet kilometrov) Nature 2000 živi več kot dve tretjini prebivalstva. "To prinaša možnosti, da naravo spoznavamo iz prve roke in tudi sami prispevamo k njeni ohranitvi," so prepričani.

Pomen parkov 

K varovanju narave prispevajo tudi parki, na katere se z evropskim dnevom parkov še posebej spomnimo vsako leto 24. maja. Letošnja tema tega dneva se še posebej osredotoča na podnebne spremembe in način, kako te spreminjajo parke.

Naravni parki Slovenije predstavljajo najvrednejše dele slovenskega ozemlja z vidika dolgoročnega ohranjanja naravnih vrednot, biotske pestrosti ter posebnih krajinskih lastnosti, piše na spletni strani Skupnosti naravnih parkov Slovenije.

Zavarovana območja narave so zavarovana v enem narodnem parku, treh regijskih, 34 krajinskih parkih, 66 naravnih rezervatih in preko 1200 naravnih spomenikih, ki skupaj obsegajo 13 odstotkov slovenskega ozemlja. Poleg tega ima Slovenija še dva geoparka, nekaj botaničnih vrtov in 144 spomenikov oblikovane narave.