Vsa energija pri nas iz obnovljivih virov? 'Ne bo možno.' Do leta 2050 bi lahko dosegli okoli 50 odstotkov

Nevladne organizacije so nedavno opozorile, da se v času te vlade oziroma od leta 2013 pri nas skoraj ne vlaga v razpršene obnovljive vire energije (na področju električne energije). ''V Sloveniji ni bilo postavljene niti ene nove vetrnice, sončnih elektrarn pa je bilo postavljenih zanemarljivo malo,'' so opozorili in dodali, da je delež teh elektrarn v EU v letih 2013-2015 narasel za 20 odstotkov.

Ko smo o tem povprašali pristojno ministrstvo za infrastrukturo, češ, zakaj ne postavljamo sončnih elektrarn, smo dobili, milo rečeno, zelo splošne odgovore. ''To so vprašanja, na katera bo odgovoril Energetski koncept Slovenije, ki ga pripravljamo. Energetski koncept Slovenije sicer še ni v fazi, ko bi ga lahko podrobneje predstavili, načeloma pa lahko govorimo o pričakovanjih, ki gredo v smeri razogljičenja države ob sočasnem prehodu na obnovljive vire energije in izboljševanju učinkovite rabe energije. Načeloma tudi velja, da bo Republika Slovenija kot resna partnerica spoštovala vse sprejete mednarodne zaveze na tem področju,'' so pojasnili.

Koliko energije smo pridobili iz OVE v letu 2016?

Lani je oskrba z energijo znašala 275,3 petadžulov (PJ 1015) in je bila za 1,9 odstotka večja v primerjavi z letom 2015 in za 0,1 odstotka večja kot leta 2014, je razvidno iz energetske bilance. Končna poraba pa je znašala 198,9 PJ in je bila tako skoraj enaka kot v letu 2015 in za 2,3 odstotka večja kot leta 2014. Kot nadaljujejo, je bila od tega končna poraba energije 196,5 PJ, lastna poraba energetskega sektorja 0,7 PJ, za neenergetske namene pa je bilo v letu 2016 predvidenih 1,8 PJ energije. 48,7 PJ je bilo porabljenih v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (strukturni delež je torej 24,8 odstotka), 78 PJ v prometu (delež porabe v prometu je torej skoraj 40 odstoten, kar je največ), v gospodinjstvi je porabi 47,7 PJ (24,3-odstoten delež), v ostali porabi pa 22,1 PJ (11,3-odstoten delež).

Še vedno, kot je razvidno iz bilance končne porabe energije, največ energije pridobimo iz naftnih proizvodov. ''V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 46,5-odstotnim deležem, sledijo električna energija (22,5 odstotka), obnovljivi viri energije (13,8 odstotka), zemeljski plin (12,1 odstotka), toplota (3,7 odstotka), trdna goriva (0,7 odstotka) in neobnovljivi industrijski odpadki (0,8odstotka).'' Iz podatkov je mogoče razbrati, da je oskrba z energijo obnovljivih virov energije (brez hidro energije) lani znašala 31518 teradžulov (TJ 1012), kar je 3,3 odstotka več kot leta 2015. Oskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) je v letu 2016 znašala 1795 TJ. V strukturi oskrbe z OVE in NIO prevladuje les in druga trdna biomasa s 75,9-odstotnim deležem (za 2,3 odstotka več glede na leto 2015). ''Sledijo geotermalna energija 6 odstotkov, NIO 5,4 odstotka, sončna energija 4,3 odstotka, biodizel 3,5 odstotka, drugi bioplini 2,9 odstotka in ostali OVE (biobencin, deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in vetrna energija) z 2-odstotnim deležem.''

Čista zelena energija sploh obstaja?

OVE so zagotovo boljša izbira kot sežiganje premoga ali nafte, a seveda tudi te oblike pridobivanja energije imajo svoje negativne plati. Tako nekateri opozarjajo, da čiste zelene energije ni in da je treba delati tudi ali predvsem v smeri učinkovite rabe energije. V Sloveniji je znano nasprotovanje vetrni energiji, ker vetrnice lahko poškodujejo ptice, prav tako je negativni aspekt vetrnic tudi ''zavzetje'' morda dobre obdelovalne površine, geotermalna energija je lahko problematična zaradi stranskih izpustov določenih strupenih snovi, hidroenergija pa okoljevarstvenike moti predvsem zaradi potrebnih velikih posegov v prostor in zajezitev rek, kar zagotovo vpliva na življe.

Na slednje opozarjajo pri WWF Adria, kjer so pripravili eno večjih gibanj za ohranitev naravnih rek v Evropi. Letos se v okviru akcije osredotočajo tudi na našo Sočo. ''Gibanje ljudem odpira oči, da hidroenergija ni tako zelena, obnovljiva in okolju prijazna, kot bi jo nekateri radi predstavili. Naša ideja je, območje od Slovenskih Alp preko Dinarskega loka do konca Balkanskega polotoka ne potrebuje več tisoč novih jezov, ampak spoznanje, da se lahko takšno število divjih rek najde le tu in v nobenem drugem delu Evrope. Spektakularna in neokrnjena pokrajina predstavlja edinstveno priložnost za trajnostni razvoj, ki ga ne more zagotoviti noben beton,'' je poudaril Rok Rozman, biolog, kajakaš in idejni vodja Balkan Rivers Toura.

Do leta 2030 27 odstotkov OVE, če …

Na ministrstvu za infrastrukturo že kar nekaj časa pripravljajo posodobljeni Akcijski načrt za obnovljive vire energije (AN OVE), ki vključuje cilje do leta 2030 in ta cilj bo 27 odstotkov OVE v 2030. Vendar pa se tu zatakne ravno pri hidroelektrarnah: ''Pri čemer je še ta cilj pogojen, to je, če se bo v okviru procesa prevlade javne koristi odločilo, da prevlada korist hidroelektrarn v območjih Natura 2000 nad koristjo varovanja narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti.''

Posodobitev akcijskega načrta so naredili na podlagi energetskega zakona iz leta 2014 in podnebno-energetskih ciljev, ki so jih sprejeli na evropskem svetu. Ob akcijskem načrtu so izdelali tudi okoljsko poročilo, ki ga mora potrditi tudi ministrstvo za okolje. Tako pričakujejo, da bodo akcijski načrt v javno obravnavo posredovali aprila.

100 odstotkov OVE: nemogoče

Na ministrstvu za infrastrukturo so jasni, da ''100 odstotkov OVE verjetno ne bo možno doseči, ker nimamo toliko potenciala, ne hidro ne vetrnega. Predvidoma pa bi, ob ustreznih makroekonomskih okoliščinah, lahko dosegli okrog 50 odstotkov OVE do leta 2050''.

Nenavaden odziv Energetike Ljubljana

Tako je jasno, da bo država še naprej vlagala sredstva tudi v pridobivanje energije iz fosilnih goriv. Okoljevarstvenike je nedavno razjezila novica, da vlada načrtuje skoraj 200 milijonsko subvencijo za fosilni vir energije v Ljubljani - novo plinsko-parno elektrarno v Termoelektrarni in toplarni Ljubljana (PPE-TOL), strošek pa bi večinoma prevalila na slovenska gospodinjstva. ''S tem bi za fosilne vire iz podporne sheme za obnovljive vire (OVE) in soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE) na leto namenili dvakrat več novih podpor za plin kot za projekte OVE. Z isto količino sredstev bi lahko vsako leto postavili okoli 15 MW (7 vetrnic po 2 MW) ali 20 MW sončnih elektrarn, kar ustreza proizvodnji elektrike za 5.000-7.000 gospodinjstev,'' so sporočili iz organizacije Greenpeace Slovenia. Zemeljski plin je sicer na našo srečo najčistejše fosilno gorivo z najmanjšo emisijo CO2 pri zgorevanju.

Iz Energetike Ljubljana so se na to odzvali, milo rečeno, v precej nenavadnem slogu, ki morda niti ne pritiče tako zelo resni temi. Namreč dejali so, da če bi lahko, bi postavili ''toplarno na objeme''. ''Ta bi ob sproščanju toplote sočasno omogočila tudi sproščanje hormona sreče, zato bi z dvojnim izkoristkom vira energije dosegli načelo soproizvodnje, torej sočasne proizvodnje dveh energij. In če velja, da se moramo vsaj sedemkrat na dan objeti, da smo srečnejši in zadovoljnejši, bi bila to zagotovo daleč najbolj učinkovita proizvodnja energije. Tej najbrž ne bi nihče nasprotoval. A žal je ne moremo,'' so zapisali, a hkrati tudi dodali, da še ne morejo zagotoviti ogrevanja s soncem ali vetrom, vsaj ne v Ljubljani in zagotovo ne za potrebe 57.000 domov. Dodali so, da bo med drugim s postavitvijo plinsko-parne enote v enoti TE-TOL ''več kot polovica premoga nadomeščena z zemeljskim plinom; kakovost zraka v Ljubljani bo izboljšana; zmanjšana bo ekonomska odvisnost od zgolj enega vira, dosežen bo prispevek k doseganju ciljev RS in EU za povečanje energetske učinkovitosti, ciljev s področja zagotavljanja visoko učinkovite soproizvodnje, k zmanjšanju rabe primarne energije in k zmanjšanju emisij CO2''.

Pri Greenpeaceu so se odzvali, da je problem, da s premoga ne gremo neposredno na OVE in ''bi radi zapravili več kot 200 milijonov subvencije za plin in nas vse skupaj s tem priklenili na fosilna goriva za naslednja desetletja. Upravičeno nas namreč lahko skrbi, da bi velika investicija in gradnja infrastrukture za fosilni vir otežila energetsko tranzicijo na obnovljive vire energije. Trenutno državna politike omogoča, da državljani iz vse Slovenije plačujejo za obnovljive vire, denar pa se nato nameni za elektrarno na fosilne vire. Tako bo v naslednjem desetletju 200 milijonov evrov prenesenih iz naših položnic v novo elektrarno na fosilna goriva v Ljubljani''.