Nevarne in drage napake pri gradnji sončne elektrarne: gasilci pojasnjujejo, zakaj je objekte s fotovoltaiko tako težko gasiti

Se pa z namestitvijo in plačilom računa izvajalcu, za investitorja ukvarjanje s sončno elektrarno nikakor ne konča. Sončne elektrarne, običajno nameščene na strehah stanovanjskih ali gospodarskih objektov, so v svoji življenjski dobi, ki se giblje med 30 in 40 let, izpostavljene običajnim vremenskim vplivom kot so dež, veter, sneg, temperaturne spremembe, pa tudi ekstremnejšim vremenskim pojavom kot so toča, nalivi ali orkanski veter. Potem so tukaj še specifični vplivi, vezani na tip objekta, na katerem domuje elektrarna - na hlevih se na primer poveča izpostavljenost koroziji, investitor pa ne sme zanemariti niti poškodb, ki jih lahko povzročijo živali - na primer glodavci ali ptiči.

Strokovnjaki opozarjajo, da nevzdrževana elektrarna predstavlja celo nevarnost, da pade s strehe in tudi nevarnost že omenjenega požara - prihaja namreč do razrahljanja spojev in pritrditev, pregrevanja modulov, razsmernikov ter električnih vodnikov.

Poleg vremenskih vplivov pa lahko na kakovost sončne elektrarne usodno vplivajo tudi napake med samo investicijo. In teh je lahko kar nekaj.

Slaba kvaliteta komponent - izgube in nevarnost

Začne se že pri izbiri pravih modulov. "Malo denarja, malo muzike" - kot pravi star slovenski pregovor, drži tudi tukaj. Zapletati se lahko začne že pri montaži, če je profil okvirja asimetričen, to zmanjšuje trdnost stika med profili okvirja. Neprimerno uokvirjanje ima lahko v najslabšem primeru za posledico zdrs sistema s strehe. Tudi, če so okvirji simetrični, pa preverite, da je mojster vse potrebno na streho pritrdil dovolj trdno.

Pri slabih modulih se nato začne pojavljati rumenenje, ki ga povzroča UV-svetloba, posledica pa je vse manjša svetlobna prepustnost, s tem pa je pridelane energije vse manj, donosnost investicije pa pada. 

Nekateri proizvajalci - da so njihovi proizvodi lahko nato na trgu čim cenejši, krajšajo čas laminacije modulov. Posledice so  odstopanje hrbtne folije, s čimer moduli izgubljajo mehansko in električno zaščito, vanje lahko vstopa vlaga, pojavlja se razslojevanje modulov, nastajajo tudi zračni mehurčki, zaradi česar lahko pride do pregrevanja. Ne le, da elektrarna zaradi naštetega deluje z nižjo močjo, takšni moduli so nevarni za uporabo!

Prav tako pred izbiro modulov preverite sloves njihovega proizvajalca. V preteklosti smo bili na evropskem trgu že priča odpoklicem izdelkov določenih proizvajalcev, ker se je izkazalo, da so njihovi izdelki netili požare. Takšen primer je bil škandal z napako na škatlicah s priključki, zaradi česar naj bi zagorelo vsaj 15-krat. Pomembno je zato, da ob odločitvi za investicijo, podrobno tudi sami preverite materiale, ki jih namerava izvajalec vgraditi v vašo domačo sončno elektrarno. Dobro je, da izberete preverjene proizvajalce komponent in izvajalca del z izkušnjami.

Zgodilo se je že tudi, da se je kakšnemu investitorju po investiciji na glavo porušila streha. Pred načrtovanjem investicije je potrebno preračunati obremenitev, ki jo sončna elektrarna pomeni za streho in preveriti ali je le-ta zmožna nositi novo breme - tudi v kombinaciji z debelo snežno odejo. Napačni izračuni vas lahko drago stanejo.

Kot tudi slaba ali manjkajoča protivetrna zaščita, zaradi katere se lahko zgodi, da boste module po močnem vetru iskali po vrtu.

Ko ste zaključili z deli na strehi, pa se lahko zaplete pri elektroinštalacijskih delih. Medtem ko neupoštevanje pravilnega krivinskega radija električnih vodnikov pospeši njihovo prehitro staranje in s tem slabša delovanje, lahko slabo privijačeni spoji, nepravilno zaščiteni robovi kabelskih polic in viseči električni vodniki, povzročijo segrevanje in požar, opozarjajo na spletni strani skupine Bisol. Varčevanje pri solarnih kablih je slaba ideja, dodajajo, saj tisti slabše kakovosti preperijo in predstavljajo veliko požarno nevarnost.

Za velike izgube v sistemu pa so lahko odgovorni tudi razsmerniki s slabšim izkoristkom in višjo stopnjo pokvarljivosti. To bo vodilo v izpade delovanja sončne elektrarne, vsak izpad pa predstavlja izgubo. Zato tudi tukaj ni smiselno na račun nekaj privarčevanih evrov kasneje trpeti izgube.

Medtem ko imajo sončne elektrarne številne prednosti, predvsem bo odločitve zanje veselo okolje, pa z vidika požarne varnosti predstavljajo nevarnost -  kot vsaka druga električna naprava, ki jo uporabljamo v našem vsakdanu, so nam povedali na Gasilski zvezi Slovenije.

Dušan Vižintin, član poveljstva GZS in poveljnik Podravske regije opozarja, da je varnost sončne elektrarne odvisna od načina izdelave, kvalitete vgrajenega materiala, načina montaže in seveda njenega vzdrževanja, kar je pri fotovoltaičnih elektrarnah še posebej pomembno, saj glede na njeno sestavo in način delovanja le redko opazimo vizualne spremembe oziroma poslabšanje njenega delovanja, pregrevanje, slabšanje izolacijskih lastnosti in podobno - dokler ni prepozno.

Vižintina smo zato kar naravnost vprašali, ali kot izkušen gasilec predlaga namestitev sončne elektrarne. Ob strahu pred finančnimi stroški je namreč strah pred požarom najvišje na seznamu pomislekov potencialnih investitorje. "Da, če je investicija izvedena strokovno, iz kvalitetnih materialov in na osnovi projektne dokumentacije ter rednega vzdrževanja v njeni življenjski dobi," pravi sogovornik.

Po namestitvi sončne elektrarne je potrebno na osnovi Pravilnika o požarnem redu lokalni gasilski enoti predati ustrezen požarni načrt, priporočljivo pa je tudi, da se lastnik dogovori z gasilsko enoto o skupnem ogledu elektrarne, saj se tako gasilci seznanijo z namestitvijo enosmernih in izmeničnih vodnikov, razsmernikov in ostalih delov fotovoltaične elektrarne. Prav tako naj lastniki poskrbijo, da je na vidnem mestu na dostopu do objekta nameščena tabla, ki opozarja na nameščeno fotovoltaično elektrarno.

Gašenje objektov s fotovoltaično elektrarno je sicer za gasilce velik izziv. Pravzaprav je na spletu mogoče najti celo očitke, da "goreče objekte s fotovoltaiko gledajo le od daleč, kako gorijo".

S tem se Vižintin ne strinja. "Ko govorimo o požaru objekta z nameščeno fotovoltaično elektrarno je potrebno najprej omeniti povečanje nevarnosti za gasilce ob takšnem požaru.  Pri požaru, ki je zajel fotovoltaično elektrarno, se zaradi gorenja sproščajo strupeni produkti. Pri tem gre večinoma za pline, ki nastajajo pri gorenju materialov, ki so uporabljeni v modulih in so med drugim steklo, silicij, kovine, težke kovine, tekoča smola, etilen, vinilacetat, silikon, spoji folij ter različne druge umetne mase. Prav tako zaradi vpliva visokih temperatur pritrdilni elementi in okvirji modulov izgubili trdnost, pojavi se nevarnost zdrsa modulov ali celotne elektrarne iz strehe, kar je še posebej izraženo pri zelo strmih strehah. Tudi steklena vrhnja plast modulov pri pregrevanju in hkratnem gašenju z gasilno vodo poči, pri čemer obstaja nevarnost razpršitve ostrih delov. Ob požaru se zaradi električnega obloka, ki je posledica poškodovane fotovoltaične naprave poveča možnost širjenja požara, prav tako zaradi vmesnega prostora med spodnjo stranjo modulov in površino, na katero so pritrjeni, obstaja nevarnost hitrejšega širjenja požara zaradi "efekta dimnika". Velikokrat se zaradi nestrokovne montaže z elementi elektrarne premosti požarni zid, ki tako izgubi oziroma se zmanjša njegova funkcija preprečevanja oziroma zadrževanja širjenja požara.

Samo gašenje je gasilcem oteženo v primerih, ko je potrebno odpiranje strehe ter ko je potrebno pri gašenju stopiti na streho. Velika je nevarnost udara električnega toka pri gašenju, saj se ob sončnem vremenu enosmerne napetosti med moduli in razsmerniki ne da izklopiti.

Gašenje tako poteka ob upoštevanju ustreznih varnostnih razdalj in z uporabo ustreznih gasilskih armatur. Iz omenjenega je razvidno, da morajo biti operativno taktični postopki pri gašenju objektov z nameščenimi elektrarnami drugačni od postopkov gašenja klasičnih objektov. Vsi našteti dejavniki glede širjenja požara, težjega dostopa gasilnih sredstev do žarišč požara in varnostnih ukrepov pri gašenju, lahko posameznikom dajejo občutek, da je nastala škoda večja na račun slabega posredovanja gasilcev, vendar pa se vzrok skriva ravno v naštetih dejavnikih."

Gasilci se izobražujejo

Na Gasilski zvezi še pravijo, da so za prostovoljne in poklicne enote leta 2011 izdali navodila, ki povzemajo sestavne dele fotovoltaičnih elektrarn, vrste priključitve elektrarn, ukrepe za odpravljanje nevarnosti ob gašenju in način gašenja. V priporočilu so navodila, kako se pripraviti na morebitno posredovanje ob požaru ter prikazani sestavni deli požarnega načrta fotovoltaične elektrarne z namenom, da gasilci hitro najdejo ključne podatke, ki jih potrebujejo ob interveniranju.

"Leta 2011 je bila tematika o fotovoltaičnih elektrarnah vključena v izvajanje in literaturo rednega izobraževanja gasilcev, novi, v letu 2016 sprejeti temeljni programi za usposabljanje gasilcev, pa prav tako predpisujejo ustrezno tematiko v izobraževalnih procesih prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Na lastno pobudo gasilskih zvez so bila vse od leta 2011 marsikje v Sloveniji izvedena predavanja in seznanitev gasilskih enot z problematiko vezano na gašenje objektov z sončnimi elektrarnami," še dodaja Vižintin.