Globalno segrevanje spreminja območja, na katerih živijo živali in rastline po vsem svetu, kar ima globoke posledice tudi na človeštvo, kaže najnovejša analiza podatkov.
Vse višje temperature tako na kopnem kot na morju silijo vrste, da se selijo na hladnejša območja. A z morda dobrodošlimi živalmi se selijo tudi insekti - marsikateri s seboj nosijo tudi bolezni - oziroma škodljivci, ki nato napadajo kmetijske rastline, je sporočila mednarodna ekipa znanstvenikov.
Opozorili so, da bodo nekateri premiki močno vplivali na industrijo, predvsem na lesno industrijo in turizem, prav tako se že pojavljajo trenja med državami o naravnih virih, denimo o ribah. Masovne migracije po vsem svetu, kot poroča Guardian, bi lahko še pospešile podnebne spremembe. Za primer so navedli, da bo temna vegetacija nadomestila sneg na Arktiki, ki odbija svetlobo in posledično toploto.
''Preživetje človeka v mestih in na podeželju je odvisno od drugega življa na Zemlji,'' so zapisali strokovnjaki v reviji Science. ''Podnebne spremembe spreminjajo svetovno porazdelitev življenja na Zemlji.''
Največje migracije po ledeni dobi
Trenutne množične migracije vrst so največje v zadnjih 25.000 letih, ko je bil vrhunec ob zadnji ledeni dobi, so še dejali znanstveniki iz več kot 40 ustanov po vsem svetu. ''Premiki bodo na novo določili 'zmagovalce' in 'poražence', to pa bo pomenilo radikalno spremembo za dobrobit človeka, posledično bi lahko privedlo do znatnih konfliktov,'' so opozorili.
Globalno segrevanje, ki je v veliki meri posledica človekovih izpustov toplogrednih plinov, dviguje tudi morsko gladino, povzroča ekstremne vremenske pojave, tako so vse bolj pogoste suše in poplave. Tudi to sili vrste k preseljevanju. ''Kopenske živali se pomikajo proti poloma 17 kilometrov na desetletje, morsko življenje pa se v desetletju premakne za 72 kilometrov,'' je dejala vodja analize Gretta Pecl z avstralske univerze Tasmania.
Problematični prenašalci bolezni
Zaradi naraščajočih temperatur se spreminjajo tudi padavinski vzorci, kar sili komarje - ki med drugim prenašajo malarijo - na nova območja, kjer pa imajo ljudje nižjo stopnjo imunosti na bolezni, ki jih prenašajo. To je tudi najbolj neposreden vpliv migracij živali na ljudi. Drug primer so klopi, ki se selijo tudi proti severu Evrope in Amerike, kjer jih prej zaradi nizkih temperatur niso poznali.
Migracije bodo vplivale tudi na pridelke oziroma na kmetijstvo. Številne kulture bo treba seliti na višja in hladnejša območja, kar bo močno pretreslo svetovno ekonomijo. A na našo nesrečo se bodo selili tudi škodljivci.
Prav zato je nujno, kot poudarjajo strokovnjaki, da se nemudoma ukrepa glede teh izsledkov in da ni to problem, zaradi katerega so zaskrbljeni biologi in okoljevarstveniki, ampak je to problem, ki bi moral skrbeti prav vsakega. Svet na te spremembe še zdaleč ni pripravljen, je dejala Nathalie Pettorelli z inštituta za zoologijo v Veliki Britaniji.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.