V Sloveniji čedalje več ekoloških kmetij

Ekološko kmetijstvo je v Sloveniji v znamenju rasti, kažejo podatki državnega statističnega urada. Lani se je povečalo število ekoloških kmetij, večja je površina ekoloških kmetijskih zemljišč, več je bilo živali v ekološki reji, masa mesa živali iz ekološke reje pa se je lani celo podvojila. Zmanjšala pa se je masa mesa pri prašičih.

Letna rast števila kmetijskih gospodarstev s statusom ekološki niha. Leta 2014 se je število takih kmetijskih gospodarstev glede na prejšnje leto povečalo za 14 odstotkov, leta 2015 je bilo povečanje manj izrazito (šestodstotno), leta 2016 pa znova izrazitejše, saj se je povečalo za devet odstotkov.

Tako je bilo lani število kmetijskih gospodarstev s statusom ekološki 2.933, kar je 4,2 odstotka vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Skupaj s kmetijskimi gospodarstvi v preusmeritvi pa je to bilo pet odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji.

Največji delež ekoloških površin kmetijskih zemljišč zajemajo trajni travniki in pašniki

Ekološka kmetijska zemljišča v uporabi so se lani glede na leto 2015 povečala za 3.864 hektarjev. Od tega se je površina ekoloških trajnih travnikov in pašnikov povečala za 3.101 hektar, površina njiv in vrtov za 481 hektarjev (pet hektarjev od te nove ekološke površine je bilo namenjenih za pridelavo zelenjadnic), sadovnjakov za 177 hektarjev, vinogradov za 70 hektarjev in oljčnikov za 35 hektarjev. Daleč največji delež vseh ekoloških površin kmetijskih zemljišč v uporabi so tako še vedno trajni travniki in pašniki, ki obsegajo kar 83 odstotkov.

Pridelek ekološkega sadja v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih je bil lani zaradi pozebe za 29 odstotkov manjši kot leta 2015 (tehtal je 1.937 ton). Za 26 odstotkov manjši je bil tudi pridelek v vinogradih (tehtal je 1.017 ton).

Pridelek industrijskih rastlin je bil manjši za 59 odstotkov (tehtal je 88 ton). Večji kot leto prej je bil pridelek oljk, in to za 23 odstotkov (tehtal je 418 ton); za pet odstotkov večji je bil pridelek trajnih travnikov (tehtal je 50.937 ton) in za 40 odstotkov večji je bil pridelek žit (tehtal je 4.725 ton). Pridelek ekoloških zelenjadnic je tehtal 1.771 ton, kar je za 13 odstotkov več kot leta 2015.

Leta 2016 se je glede na leto prej povečalo število prav vseh vrst živali v ekološki reji. Najizraziteje se je povečalo število perutnine – za 42 odstotkov na 101.340.

Sledili so čebelji panji. Število teh se je povečalo za 30 odstotkov na 1.814. Število kuncev se je povečalo za 16 odstotkov na 1.849. Število goveda se je povečalo za devet odstotkov in za prav toliko tudi število prašičev. Prvih je bilo 33.397, drugih pa 3.648. Za šest odstotkov se je povečalo število koz – bilo jih je 6.857. Najmanj, za dva odstotka, se je povečalo število ovac na 35.841.

Teža ekološko vzrejenih vodnih organizmov se je lani glede na leto 2015 povečala za 104 odstotke na 65 ton. Teža krapov se je povečala za 307 odstotkov in teža klapavic za 100 odstotkov.

Skupna masa mesa iz ekološke reje je bila lani za 113 odstotkov večja kot leta 2015. Največ je k temu prispevala masa mesa goveda, ki je bila večja za 103 odstotke in je znašala 260 ton. Sledila je masa perutninskega mesa. Leta 2015 je pridobljeno meso teh živali tehtalo dve toni, lani pa kar 38 ton. Masa mesa drugih živali (kot so jelenjad, lame itd.) je bila za 149 odstotkov večja v letu prej in je dosegla 17 ton.

Povečanju števila živali pa ni sledilo tudi povečanje mase mesa pri prašičih. Ta je bila za 44 odstotkov nižja kot v prejšnjem letu in je znašala šest ton. Tudi masa ovčjega in kozjega mesa je bila manjša – ovčjega za 43 odstotkov (dve toni), kozjega pa za 29 odstotkov (manj kot pol tone). Masa mesa kopitarjev je bila manjša za dva odstotka in je znašala eno tono.

V 2016 so namolzli 6.864 ton ekološkega kravjega mleka ali za 18 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Povečala se je tudi proizvodnja ekološkega ovčjega in kozjega mleka, in sicer za 45 in 17 odstotkov.