V okviru projekta SupplyCha!nge so v društvu Focus pod drobnogled vzeli mednarodne industrije, ki oskrbujejo Evropo s poceni kmetijskimi surovinami z globalnega juga ter odkrili številne zlorabe okolja in lokalnih prebivalcev. Problematično je predvsem palmovo olje, saj podjetja kršijo zemljiške pravice ljudstev v jugovzhodni Aziji, saj uničujejo njihovo zemljo, širše okolje in teptajo njihove pravice, so sporočili iz društva Focus.
To palmovo olje, predvsem ker je cenejši od nekaterih drugih olj, med drugim uporabljajo tudi za proizvodnjo sladic, ki jih lahko najdemo tudi na policah v Evropi in tudi pri nas. Analiza piškotov na policah supermarketov je pokazala, da kar 80 odstotkov piškotov vsebuje palmovo olje. Od tega je manj kot 0,1 odstotka ekološko certificiranega, kar 90 odstotkov pa vsebuje palmovo olje brez certifikatov ali informacij o načinu pridelave.
''Po podatkih organizacije za hrano in kmetijstvo pri združenih narodih (FAO) palmovo olje predstavlja kar 35 odstotkov proizvodnje vsega rastlinskega olja na globalni ravni. V Evropi ga porabimo okoli 13 kilogramov na prebivalca na leto, če štejemo samo izdelke vsakdanje potrošnje. Več kot 50 odstotkov izdelkov, ki jih najdemo v supermarketih vsebuje palmovo olje, če vzamemo samo industrijske piškote, pa je takih kar 80 odstotkov,'' kažejo podatki.
Ogromen ogljični odtis
Velik porast povpraševanja industrije po poceni palmovem olju je vodilo v hitro širitev plantaž oljnih palm v Indoneziji in Maleziji. Med letoma 1990 in 2012 so se plantaže razširile iz 3,5 na več kot 13,1 milijonov hektarjev. Po nekaterih ocenah je kar 63 odstotkov teh plantaž nastalo na področjih, kjer je bil izsekan pragozd, kar 30 odstotkov pa na izsušenih šotiščih. Vse to vodi do ogromnih izpustov CO2.
Plantaže oljne palme imajo od vseh globalno pomembnih kmetijskih pridelkov največji ogljični odtis na površino zemlje, predvsem kot posledica izsekovanja gozdov ter izsuševanja šotišč. Če k temu dodamo še pogoste požare, se emisije Indonezije v nekaterih dnevih dvignejo nad emisije celotne industrije ZDA.
''Kar 70 odstotkov palmovega olja prihaja iz plantažne pridelave, ki nadomešča druge načine rabe zemlje ter ima uničujoč vpliv na celotno krajino, biotsko raznolikost in ljudi, ki tam živijo. Ker palme potrebujejo veliko vode za rast, so okoliška zemljišča izsušena. Zaradi tega je nemogoče gojiti riž (in druge poljščine), ki predstavlja ključni element tradicionalne prehrane. Veliko prebivalcev je bilo razseljenih, malih kmetij ter ekosistemov pa uničenih. Tisti, ki ostajajo, so primorani kupovati hrano, ki so si jo lahko v preteklosti sami pridelali,'' navajajo v društvu Focus.
Kaj lahko naredimo mi?
Potrošniki, združeni v eno, imamo v rokah veliko moč, da pritisnemo na trgovske verige in politike. Prvi korak je zmanjšana raba palmovega olja, kar lahko dosežemo s kupovanjem lokalnih in sezonskih, predvsem pa cerfiticiranih surovin.
Društvo Focus pa je pripravilo tudi peticijo ''Pravica za moje piškote'', s katero pozivajo politike na ravni EU, da ustvarijo potrebne pogoje za pravično trgovino. EU mora ustvariti pogoje, kjer bodo odgovornost za kršitve, ki se dogajajo v okviru dobavnih verig, nosila podjetja, ki imajo od tega koristi. Večkrat je že bilo ugotovljeno, da prostovoljne sheme ne zadoščajo.
V društvu zahtevajo vpeljavo zavezujoče zakonodaje proti nepoštenim poslovnim praksam skozi celotno dobavno verigo; podporo iniciativi za zavezujoč dogovor v okviru ZN na področju poslovanja in človekovih pravic, s katerim bo mogoče regulirati tudi transnacionalne korporacije; zagotovitev, da ne prihaja do odtujevanja zemlje v državah proizvajalkah za trg EU.
Evropski parlament za enoten sistem certificiranja palmovega olja
Iz Evropskega parlamenta so medtem sporočili, da so evropski poslanci sprejeli resolucijo, ki se zavzema za postopno opustitev uporabe biogoriv iz rastlinskih olj do leta 2020 in enoten evropski sistem certificiranja palmovega olja za prodajo na skupnem trgu. S tem bi EU pokazala, da želi z zmanjšanjem povpraševanja zmanjšati vplive na okolje, kot sta krčenje in degradacija habitatov, ki jih povzroča netrajnostna proizvodnja palmovega olja, še posebej v jugovzhodni Aziji.
Resolucijo so poslanci sprejeli s 640 glasovi za, 18 proti in 28 vzdržanimi glasovi. Po njihovih podatkih je kar 46 odstotkov vsega palmovega olja, ki se uvozi v EU, namenjenih za proizvodnjo biodizla (kar je šestkrat več kot leta 2010), za to pa potrebnih približno milijon hektarjev tropskih zemljišč. Parlament poziva Komisijo, naj po možnosti do leta 2020 sprejme ukrepe za postopno opuščanje uporabe rastlinskih olj za biogoriva, vključno s palmovim oljem, saj to povzroča krčenje gozdov.
Uničevanje "pljuč našega planeta" povzroča veliko okoljsko škodo, meni evropski poslanec Igor Šoltes. Ne samo, da se krčijo tropski habitati in življenjski prostor ogromno živalskih vrst, temveč tudi "izginjajo tudi površinske in podzemeljske vode, se pojavljajo gozdni požari, kar tragično vpliva na lokalno prebivalstvo, katerih preživetje je tesno povezano s temi ekosistemi." Šoltes dodaja, da je "ravno to izkoriščanje za potrebe palmovega olja postalo glavni razlog za številne socialne in gospodarske težave." Prebivalstvo iz teh območij je bilo izseljeno, zemljišča pa nasilno pridobljena. Ob tem je to isto prebivalstvo nemalokrat postalo delovna sila na plantažah. Za delo izkoriščajo tudi otroško delovno silo, razmere pa so, kot pravi Šoltes, nemogoče in mejijo na sužnjelastniške.
"Evropa nosi svoj del odgovornosti," pa dodaja Franc Bogovič, saj je tretja največja porabnica palmovega olja na svetu.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.