'Smo resni, ko govorimo o reševanju planeta?'

Kajfež Bogatajeva, ki je zasedala tudi mesto podpredsednice v okviru Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), je zbrane najprej opozorila, da so podnebne spremembe dejstvo. "Praktično ni dvoma, da ljudje spreminjajo ozračje," je poudarila.

Kot je spomnila, pariški podnebni sporazum poziva k omejitvi dviga globalne temperature na dve stopinji Celzija. "A dve stopinji ni varno. Politiki trdijo, da je, a v resnici ni," je dejala in dodala, da bi se morali osredotočiti na mejo 1,5 stopinje Celzija. "Morda se zdi komu vseeno, 1,5 ali dve stopinji, a za nekatere regije to pomeni ogromno razliko," je zatrdila.

Na udaru bo tudi turizem

Podnebne spremembe bo občutil tudi turizem. Medtem ko turistična panoga trdi, da postaja vse bolj zelena, pa se izpusti, ki nastajajo v tej panogi, še naprej povečujejo, je opozorila Kajfež Bogatajeva. "Turizem ukrepov za zmanjšanje izpustov ne jemlje resno," je poudarila in dodala, da bi morali glede na strokovne izračune globalni izpusti ogljikovega dioksida, če se želi svet izogniti katastrofalnim posledicam, upasti za od 40 do 70 odstotkov do leta 2050. Turizem medtem še vedno govori o rasti.

Konkretno je v odgovorih na vprašanja poslušalcev Kajfež Bogatajeva med drugim predlagala, naj se posamezniki odločajo za daljša potovanja, saj tako zmanjšajo svoj ogljični odtis na en dan potovanja. Kot problematično je izpostavila turistično panogo, ki vse bolj spodbuja več kratkih vikend dopustov.

Namesto potovanja z letalom se lahko odločimo tudi za potovanje z vlakom, je izpostavila. Če vštejemo čakanje na letališčih in zamude, smo po Evropi z vlakom pogosto prav tako hitri kot z letalom.

Kot je še izpostavila, bi morali turiste bolj osveščati o zunanjih stroških - škodi za okolje - ki jih povzroči njihovo potovanje. Podobno kot opozorila na škatlicah cigaret bi tako lahko račun za poceni letalsko karto dodali še finančno izražen strošek škode, ki ga pot povzroča okolju.

Nenazadnje pa je Kajfež Bogatajeva pozvala tudi k povečevanju odpornosti turistične infrastrukture. "Razmisliti morate o prilagajanju," je na srce položila turističnim delavcem. To mora biti v vsaki državi, vsaki destinaciji drugače, enotne smeri ni. Podnebne spremembe bodo namreč drugače vplivale na smučišča kot na primer na obmorske kraje.

"Smo resni, ko govorimo o reševanju planeta?" je vprašala Kajfež Bogatajeva. Po njenem bo potreben temeljni razmislek o načinu, na katerega upravljamo destinacije. "Potrebujemo optimizacijo, ne maksimizacijo. Zmanjšati moramo porabo virov," je opozorila.

Lenarčič predstavil svojo pot okoli sveta

Lenarčič je medtem predstavil ugotovitve njegovih poletov v okviru projekta Green Light World Flight z ultralahkim letalom, na katerih je meril črni ogljik v zraku. Črni ogljik je zaznal tudi na severnim polom ter v zraku okoli vrha Mount Everesta. Prikazal je osupljive slike planeta in med drugim poudaril, da je naš planet majhen in ranljiv, a se tega ne zavedamo.

"Zelena energija ne obstaja," je med drugim sporočil Lenarčič. Kot primer je izpostavil vetrne elektrarne, ki povsem spremenijo naravno okolje, v katerem so postavljene. Namesto vse večje porabe zelene energije bi morali razmisliti, kje lahko energijo prihranimo.