Smo res zeleni narod? Naš vozni park razkriva, da nam je trajnostna mobilnost še vedno tuja

Danes se začenja že 16. evropski teden mobilnosti, v katerega se je letos vključilo 71 slovenskih občin. Letošnji slogan je Združimo moči, delimo si prevoz, s katerim želijo spodbuditi, da z deljenjem prevoznih sredstev pripomoremo k manjšemu onesnaževanju okolja.

Infrastrukturni minister Peter Gašperšič je dejal, da je cilj tedna predvsem zmanjšati uporabo netrajnostnih načinov prevoza v mestih. "To lahko naredimo z več hoje, s kolesi, uporabo javnega potniškega prometa ali, kot je letošnji slogan, da združimo moči in si delimo prevoz."

Evropski teden mobilnosti poteka od leta 2002, Slovenija sodeluje že od vsega začetka. Infrastrukturno ministrstvo je projektu pristopilo leta 2013, ko je v projektu sodelovalo 34 slovenskih občin, letos pa jih je že 71.

Souporaba avtomobilov je že dolgo uveljavljena, v Švici skoraj 70 let. Tudi sicer se tega načina trajnostnega prevoza tam najbolj pogosto poslužujejo. Ko govorimo o ureditvi prometa v mestih, je eden ključnih področij, ki ga je treba urediti, dostava. V pripravi je javno naročilo, kako spremeniti dostavo v mesta. "Praksa kaže, da dostava z mestnimi kolesi v drugih velikih evropskih mestih deluje," je dejala nacionalna koordinatorka tedna mobilnosti Polona Demšar Mitrovič. Javno naročilo naj bi bilo objavljeno prihodnje leto, pilotno pa naj bi ga preizkusili v letu 2019.

Župani slovenskih občin, ki so dobile nagrado evropskega tedna mobilnosti, so enotni, da žal zakonodaja velikokrat ne sledi dovolj hitro novostim na področju trajnostne mobilnosti. Prav tako opozarjajo, da je navade ljudi težko spreminjati. Župan občine Slovenj Gradec Andrej Čas je dejal: "Navajeni smo, da gremo po en hleb kruha z avtomobilom v le kilometer oddaljen supermarket."

Kaj kaže statistika?

Statistični urad RS (Surs) je zbral podatke, ki razkrivajo, kakšne potovalne navade imamo Slovenci. Kot pravijo, si lahko prevoz delimo na več načinov: souporaba koles (bikesharing), sopotništvo (carpooling) in souporaba avtomobila (carsharing).

Kljub ponujenim možnostim deljene mobilnosti je v slovenskem kopenskem potniškem prevozu najpogosteje uporabljeno prevozno sredstvo osebni avtomobil. Z njim je bilo po ocenah Eurostata v letu 2014 opravljenih 86 % vseh potniških kilometrov. V veliko manjši meri so bile poti opravljene z avtobusom (12 % potniških kilometrov) in vlakom (2 % potniških kilometrov).

Skoraj vsak drugi Slovenec ima avto

Število osebnih avtomobilov v Sloveniji se je v zadnjih 10 letih povečalo za 11 %, kar pomeni, da jih je bilo lani kar 1.096.523. Skoraj vsak drugi prebivalec je imel v 2016 v lasti osebni avtomobil. Tako je bila v evropskem merilu Slovenija s 523 vozili na 9. mestu po številu vozil na tisoč prebivalcev. Leta 2015 je imel največ avtomobilov na tisoč prebivalcev Luksemburg.

Slovenska gospodinjstva so tudi po deležu izdatkov za osebno mobilnost v samem evropskem vrhu, saj so se v 2015 uvrstila na 2. mesto, takoj za Luksemburgom. Tedaj so tako za nakup vozila, delovanje osebnih prevoznih sredstev in javni prevoz namenila 16 % vseh svojih izdatkov, kar je za 3 odstotne točke več, kot znaša evropsko povprečje.

Se pa avtomobilski vozni park v Sloveniji stara

Vse od preloma tisočletja raste povprečna starost osebnih avtomobilov. Ta je leta 2000 znašala 6,8 leta, leta 2015 pa 9,7 leta. Delež osebnih avtomobilov, mlajših od 3 let, pada, medtem ko se je delež osebnih avtomobilov, starejših od 12 let, v zadnjih 16 letih podvojil.

Z vidika onesnaževanja okolja kot tudi z vidika varnosti v prometu je vzpodbuden podatek, da število prvič registriranih novih osebnih avtomobilov v Sloveniji od leta 2012 raste. Konec leta 2016 je bilo prvič registriranih 65.000 novih osebnih avtomobilov, kar je za 7 % več kot v letu 2015.

Žal pa je delež osebnih vozil na alternativni pogon v Sloveniji zanemarljiv, medtem ko je v EU v vzponu. K manjšemu onesnaževanju poleg tehnologije novih vozil pripomorejo tudi vozila na alternativni pogon (torej ne na bencinski ali dizelski pogon). Delež novih registriranih osebnih vozil na alternativni pogon v državah članicah Evropske unije počasi raste (povprečje EU v 2012: 2,2 %, v 2015: 3 %). Največ registriranih osebnih avtomobilov na alternativni pogon je na Poljskem (leta 2015: 16 % vseh osebnih avtomobilov – od tega so kar 90 % predstavljali avtomobili, predelani na pogon na utekočinjen naftni plin), pol manj v Latviji in Italiji (leta 2015: v vsaki po 8 % vseh osebnih avtomobilov). V Sloveniji je bilo takih vozil le en odstotek.