Se vlada zaveda prednosti obnovljivih virov energije? Zakaj vztrajno išče način subvencioniranja TEŠ?

Številne nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva okolja, javnega zdravja in človekovih pravic, na premierja Mira Cerarja naslavljajo pobudo in zahteve za ambicioznejšo podnebno-energetsko politiko. Tomislav Tkalec iz društva Fokus je dejal, da vladi najbolj zamerijo, da se že nekaj let govori le o tem, ''kako reševati nasedlo investicijo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, med tem ko se na sektor učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (OVE) pozablja in ostaja nekje ob strani, za to področje so namenjene le neke drobtinice, če sploh''.

Veliko prahu sta minule dni dvignila novela energetskega zakona in iskanje načina subvencioniranja Termoelektrarne Šoštanj. S slednjim bi seveda subvencionirali premog, energetski vir, ki onesnažuje podnebje, zaradi onesnaženja zraka tudi krha naše zdravje.

''Od vlade zahtevamo, da preusmeri svoje delovanje, podpisala je Pariški sporazum, že pred tem se je zavezala k nizkoogljični družbi in te smeri ne smemo ignorirati, saj bomo v zaostanku. Pričakujemo, da bo vlada prepoznala svojo vlogo, ki jo mora imeti na tem področju in se bo aktivno lotila razvoja sektorja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije,'' je dejal Tkalec, ki meni, da se vlada, glede na njena dejanja, da se ''delo usmerja v iskanje načinov pokrivnja izgube TEŠ 6'', ne zaveda prednosti, ki jih prinašajo OVE.

Dejan Savić iz Greenpeacea Slovenija je dejal, da je bil naša država pred leti ena podnebnih najbolj naprednih držav. ''Sprejemali smo podnebni zakon, imeli smo službo vlade za podnebne spremembe, DZ je sprejel deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri pripravi podnebnega sporazuma. Danes pa je prioriteta vlade iskanje take oblike subvencije za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki bi državljane najmanj razjezila. To je znak absolutno zgrešene podnebne politike,'' je dejal in Cerarja pozval, naj prevzame osebno odgovornost, da bo njegova vlada prepoznala podnebni dolg in začela realizirati prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije.

Tako so se nevladne organizacije pridružile globalnemu podnebnemu gibanju s pobudo Break free oziroma Osvobodite se, v kateri vlado pozivajo, da ''usmeri vse oblike javne finančne podpore k zagotavljanju pravočasnega, odgovornega, in pravičnega prehoda s fosilnih virov na sistem, temelječ na energetskih prihrankih, učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije; da predstavi načrt za pravočasno opuščanje rabe premoga v TEŠ in Termoelektrarni Ljubljana, pri čemer naj bo v času prehoda ustrezno poskrbljeno za delavce; da spodbudi samooskrbo z obnovljivimi viri energije, tako da z odpravo obstoječih omejitev omogoči, da bo lahko več sto tisoč prebivalcev na svojih strehah ali na bolj oddaljenih primernih površinah na ekonomsko vzdržen način (skupnostno) izkoriščalo obnovljive vire energije; da vzpostavi infrastrukturo za elektrifikacijo prometa z obnovljivimi viri, začne proces elektrifikacije javnega prometa ter izvaja politike, ki bodo več sto tisoč ljudi spodbudile k uporabi javnega potniškega prometa in kolesa namesto osebnega avtomobila''.

Kako je z uporabo OVE v Sloveniji in kako s premogom?

Nevladne organizacije poudarjajo, da je v luči podnebnih sprememb premog fosilno gorivo, ki ga moramo najprej opustiti. S Pariškim sporazumom so se vlade zavezale zajeziti dvig globalne temperature pod dve stopinji Celzija ter prizadevanju za omejitev dviga do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. ''Za dosego tega cilja bi morali popolno uporabo premoga v energetske namene v EU doseči do leta 2031. V svoji zadnji analizi je inštitut Climate Analyticsu na podlagi dveh scenarijev (tržnem in regulatornem) ocenil, kdaj bi se morala zapreti vsaka od obstoječih evropskih termoelektrarn. Glede na njihove ocene bo se naj peti blok TEŠ zaprli najkasneje do leta 2023, šesti blok pa do leta 2028. Prva in druga enota Termoelektrarne in Toplarne Ljubljana bi naj nehali delovati leta 2020, tretja pa najkasneje do leta 2024,'' so ob pobudi Break free zapisali pri nevladnih organizacijah.

Opozorili so, da v času te vlade, dejansko pa od leta 2013 naprej Slovenija skoraj ne vlaga v razpršene obnovljive vire energije (na področju električne energije). Vetrnice in sončne elektrarne na svetovni ravni in v EU predstavljajo glavnino vlaganj v obnovljive vire. ''V Sloveniji ni bilo postavljene niti ene nove vetrnice, sončnih elektrarn pa je bilo postavljenih zanemarljivo malo,'' so opozorili in dodali, da je delež teh elektrarn v EU v letih 2013-2015 narasel za 20 odstotkov. Dodali so, da je imelo v letu 2015 precej držav, ki imajo manj sončnega potenciala od Slovenije (sončne elektrarne se manj splačajo) več sončnih zmogljivost na prebivalca od naše države.

Obnovljivi viri energije (OVE) so pri nas leta 2010 predstavljali le 12 odstotkov končne porabe energije. Cilj Slovenije pa je, da bi do leta 2020 25 odstotkov energije pridobili iz obnovljivih virov (OVE), kar smo si zastavili leta 2009. Skladno, kot so zapisali na spletni strani ministrstva za infrastrukturo, z nacionalnim akcijskim načrtom so za leto 2020 določeni tudi sektorski ciljni deleži OVE v bruto končni rabi energije:
ogrevanje in hlajenje.......30,8 %
električna energija...........39,3 %
promet.............................10,5 %. 

''Višjih ciljev si ne zastavljamo, saj bo še ta precej težko dosegljiv, predvsem zato, ker so zaostanki pri gradnji HE na spodnji Savi in pri gradnji malih HE. Vetrni potencial v Sloveniji je, ni pa zelo ugoden, saj so zemljišča na dobro prevetrenih lokacijah v veliki meri naravovarstveno zaščitena. Trenutno smo nad vmesnim ciljev OVE, predvsem zaradi preseganja pri rabo OVE za toploto, zaostajamo pa pri proizvodnji električne energije iz OVE in pri rabi OVE v prometu,'' so nedavno pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. Težava tiči tudi v pomanjkanju denarja. Višji cilji, kot so pojasnili, bi bili vezani tudi na večja javnofinančna sredstva, potrebna za spodbude/subvencije, so dejali. 

Kot lahko še preberemo na spletni strani ministrstva, je najpomembnejši obnovljiv vir energije v državi lesna biomasa, sledi vodna energija, v zadnjih letih je razvoj najbolj dinamičen pri izkoriščanju sončne energije in bioplina. K povečani porabi obnovljivih virov energije bodo poleg navedenih virov energije dodatno prispevali potenciali energije vetra in geotermalne energije. V posodobljenem akcijskem načrtu OVE sicer na infrastrukturnem ministrstvu predvidevajo večjo izrabo sončne energije. 

Kaj so obnovljivi viri energije in kakšne so njihove prednosti?

Obnovljivi viri energije so vsi viri energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah, fotosinteza, zemeljski toplotni tokovi, tokovi morja. Ključno je, da jih je v naravi dovolj, da jih ne zmanjka oziroma da se obnavljajo dokaj hitro ter da so dokaj enakomerno porazdeljeni. Ker so na voljo lokalno - skoraj vsaka država ima na voljo kakšnega izmed virov - se zmanjšuje odvisnost od uvoženih virov energije in povečujejo energetsko varnost. Naslednja velika prednost OVE je, da je njihova raba okolju manj škodljiva kot je raba fosilnih goriv. V primerjavi s slednjimi pri uporabi OVE nastajajo manjše emisije toplogrednih plinov. Poleg tega so ravno na tem področju tehnologije močno napredovale in s s tem tudi močno pocenile.

Prednosti uporabe obnovljivih virov energije:
- ker so na voljo lokalno zmanjšujejo odvisnost od uvoženih virov energije in povečujejo energetsko varnost,
- v primerjavi s fosilnimi gorivi pri rabi energije iz OVE nastajajo manjše emisije toplogrednih plinov, 
- s povečevanjem uporabe energija iz OVE postaja vse cenejša in bo v prihodnosti bistveno cenejša od energije iz fosilnih goriv,
- okolju prijaznejše in učinkovitejše tehnologije rabe OVE privlačijo investicije za obnovo zastarelih tehnologij.

Katere glavne obnovljive vire poznamo?

Med obnovljive vire energije sodijo: sončna energija, hidroenergija, vetrna energija, geotermalna energija in biomasa.

Sončna energija

Gre za neizčrpen vir energije. Izkoriščamo jo lahko ali pasivno - uporaba primernih gradbenih elementov za ogrevanje in osvetljevanje prostorov - ali aktivno - z uporabo sončnih kolektorjev za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov ali z uporabo fotovoltaike, ki pretvarja sončno energijo neposredno v električno energijo. Izkoriščanje sončne energije ne onesnažuje okolja, fotovoltaika pa omogoča tudi odročnejšim krajem oskrbo z elektriko. Konec lanskega leta so analitiki pri Bloombergu ugotovili, da sončna energija postaja najcenejša oblika proizvodnje elektrike. Njihovi podatki so pokazali, da je strošek pridobivanja elektrike iz sončne energije v 58 državah z nižjim BDP - med njimi na Kitajskem, Braziliji in Indiji - od leta 2010 padel za tretjino in je zdaj že nekoliko nižji od vetrne energije. V nekaterih delih sveta, kot navaja Bloomberg, je sončna energija že cenejša od premoga. Lani so tako v nekaterih državah - od Čila do Združenih arabskih emiratov - podirali rekorde, ko so lahko iz solarne energije elektriko proizvajali za manj kot tri cente za kilovatno uro, kar je pol manj, kot je povprečna globalna cena elektrike iz premoga, je navajal Bloomberg.

Vodna energija

Leta 2015 je bilo kar 16,6 odstotka vse električne energije na svetu proizvedeno z izkoriščanjem hidroenergije. To je predstavljalo kar 70 odstotkov elektrike iz obnovljivih virov. Poznamo pretočne, akumulacijske in pretočno-akumulacijske hidroelektrarne. Prednosti hidroenergije so, da ne onesnažuje okolja, ima dolgo življenjsko dobo in relativno nizke obratovalne stroške. Velika minusa pri hidroenergiji sta, da izgradnja hidroelektrarn predstavlja velik poseg v okolje in gre za veliko investicijsko vrednost. Težava tiči tudi v razpoložljivosti vode po različnih mesecih, v prihodnosti bi to lahko postala težava številka ena, saj so se že zdaj ponekod nivoji rek zelo zelo znižali. Energijo bi lahko proizvajali tudi iz morskih valov in plimovanja, a do zdaj ta dva načina še nista dosegla velikega komercialnega razmaha.

Vetrna energija

Za pridobivanje te energije potrebujemo močan veter in vetrno turbino. Teoretično se lahko v elektriko pretvori največ do 60 odstotkov energije vetra, v praksi pa to pomeni od 20 do 40 odstotkov. Turbine se postavljajo na širše območje tam, kjer je vir vetra močnejši, to je ob obali in/ali višji nadmorski višini, kjer je veter močnejši in konstantnejši, tam pa je tudi boljši izkoristek kot v notranjih krajih. Vpliv na okolje v primerjavi z izkoriščanjem fosilnih goriv je minimalen, saj praktično ne povzroča emisij. Na drugi strani je za postavitev vetrnic potrebnih kar nekaj zemlje, ki je lahko primerna tudi za obdelovanje, a možno jih je postaviti tudi v morju, kot je razvidno iz primerov v tujini. Okoljevarstveniki sicer svarijo - tudi pri nas imamo ta primer - da vetrnice ogrožajo določene vrste ptic. V neposredni bližini vetrnice povzročajo tudi določen nivo hrupa - na razdalji do 300 metrov so nekoliko glasnejše od hladilnika, z razdaljo se hrup praktično izgubi.

Geotermalna energija

To je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom vroči vodnih ali parni vrelcev ali s hlajenjem vročih kamnin. Zaloge so praktično neizčrpne, je čista in zanesljiva, saj ni odvisna od vremenskih vplivov (za razliko od hidroenergije, ko se pojavijo težave ob pomanjkanju vode). Ima pa kar nekaj pomanjkljivosti. Največja pomanjkljivost je, da ni veliko krajev, ki so primerni za geotermalno energijo in primerni za gradnjo geotermalnih elektrarn. Zaradi praznjenja vodonosnikov, lahko pride do usedanja tal. Zavržena geotermalna voda povzroča toplotno onesnaževanje površinskih voda. Ob uporabi se sproščajo tudi snovi in plini globoko iz zemlje, največji problem je vodikov sulfid, ki oksidira v žveplov dioksid, ta pa v žvepleno kislino, ki povzroča kisel dež. Problem izrabe geotermalne energije predstavljajo tudi visoki zagonski in vzdrževalni stroški. Para iz geotermalnih nahajališč povzroča tudi hrup.

Biomasa in biogoriva

Biomaso predstavljajo les, trave, rastlinska olja … Uporablja se predvsem lesna biomasa, ki obsega les iz gozda in lesne odpadke iz industrije. Z lesno biomaso v prvi vrsti pridobivamo toploto, ki jo nato lahko uporabimo za ogrevanje ali pa za proizvodnjo elektrike. Lesna biomasa je relativno hitro obnovljiv vir, ki prispeva k čiščenju gozdov in tudi zagotavlja razvoj podeželja. Glede emisij toplogrednih plinov pa je razlika odvisna od načina uporabe. Pri kurjenju za ogrevanje domov, še posebej v manj razvitih državah, ker ni na voljo najnovejša tehnologija, je lahko izpustov celo več kot pri izgorevanju premoga ali zemeljskega plina. Pri pravilni uporabi s tem primernimi pečmi je seveda to čistejši vir energije.

Tu so še biogoriva - etanol in biodizel. V osnovi ju lahko proizvedemo iz katerekoli rastline, denimo iz koruze, soje in sladkornega trsa. Iz poljščin, bogatih s sladkorjem, je z alkoholnim vretjem pridobivati etanol. Iz rastlin, bogatih z olji, pa se proizvaja biodizel. Biogoriva je mogoče proizvajati tudi iz drugih organskih odpadkov.