Pirotehnika je lahko zelo nevarna. Pokanje močno moti živali. A vseeno se številni z navdušenjem ozrejo v nebo, ko ga razsvetli ognjemet. A tu je še ena past.
Ognjemet močno onesnažuje zrak, ki ga dihamo, in kar gre v nebo, slej kot prej pride tudi na tla, od tam naprej v tla in vodo.
Agencija za okolje (Arso) je pred letošnjimi prazniki občine pozvala, naj se vzdržijo ognjemeta, nekatere občine so se res odločile, da za ta del praznovanja denarja ne bodo namenile, spet v drugih bo prihod novega leta naznanil tudi ognjemet.
V ognjemetu so težke kovine
Pozimi je zrak že sicer bolj onesnažen, saj se iz dimnikov vali dim, v katerem so zdravju nevarni delci PM, svoje dodata še promet in industrija. V določeni meri pa torej k poslabšanju kakovosti zraka pripomore tudi uporaba različnih pirotehničnih sredstev (predvsem ognjemet, niso pa nedolžne niti navadne iskrice).
Za doseganje različnih efektov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden, so našteli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
BAKER: pri prevelikih koncentracijah v telesu se kažejo posledice predvsem kot motnja delovanja živčnega sistema, poškodbe jeter in ledvic ter spremembe na roženici
ŽELEZO: prevelika količina železa v telesu lahko povzroči hude prebavne motnje, metabolične acidoze, šok, poškodbe jeter in v hujši obliki celo cirozo jeter
SVINEC: ima negativne učinke na zdravje, vpliva na krvotvorni sistem, centralni živčni sistem, ledvice, okostje, rodila, povzroča okvare plodu
Te (težke) kovine namreč dajejo ognjemetom svoje barve – modro povzročajo baker in njegove spojine, stroncij in njegove soli v eksploziji iskre obarvajo v rdeče barve in je zato v pirotehniki pogosta sestavina, rdečo barvo povzroča tudi litij, belo barvo povzročata magnezij in aluminij, svetlo zeleno barij in njegove soli ... V ognjemetu sta tudi kalij in aluminij oziroma njuna perklorata, zaradi katerih ognjemet sploh poleti v nebo.
Ob eksploziji nastanejo različno veliki delci
Pri eksploziji se te kemikalije silovito sprostijo v zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in zelo majhnih trdnih delcev. Vidimo jih le, če se na njih kondenzira vlaga – nastane megla, ki je najbolj vidna nekaj minut po začetku ognjemeta, so navedli na NIJZ.
Te delce po pojasnilih Arsa ločimo po velikostnih razredih: PM10 – grobi delci z aerodinamičnim premerom med 2,5 µm in 10 µm (mikrometrov), PM2.5 – drobni delci z aerodinamičnim premerom pod 1 µm in 2,5 µm, PM1.0 – fini delci z aerodinamičnim premerom pod 1 µm, UFP – ultra fini delci z aerodinamičnim premerom pod 0,1 µm. Za primerjavo lahko navedemo, da ima povprečen človeški las premer od 50 do 70 mikrometrov.
V glavnem velja, da se manjši in svetlejši delci zadržujejo v zraku dlje časa. Večji delci (s premerom večjim kot 10 mikrometrov) se zadržujejo v atmosferi nekaj ur, medtem ko manjši (manjši od 2,5 mikrometra) lahko ostanejo v atmosferi več tednov. Iz atmosfere jih navadno odstranijo padavine.
Podatki so zgovorni
Za delce PM10 je predpisana dnevna mejna vrednost, urna mejna vrednost pa ni določena. ''Ker je povišanje, ki ga lahko pripišemo vplivu ognjemetov, omejeno na obdobje nekaj ur, ne moremo govoriti o povečanju glede na dovoljene vrednosti. Ravni delcev zaradi ognjemetov so zelo odvisne od meteoroloških pogojev in se še posebej povečajo ob stabilni vremenski situaciji z izrazitejšo temperaturno inverzijo,'' so za 24ur.com pojasnili na Arsu.
Ob koncu leta 2016 so bile ravni delcev povišane in so na večini merilnih mest presegale dnevno mejno vrednost. Situacijo so poslabšali še ognjemeti ob prehodu v leto 2017. Na merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad so bile tako izmerjene sledeče koncentracije:
– 30. 12. 2016: 50 µg/m3
– 31. 12. 2016: 87 µg/m3
– 1. 1. 2017: 134 µg/m3
– 2. 1. 2017: 53 µg/m3
Dnevna mejna vrednost za delce znaša 50 µg/m3. Na Arsu so še dodali, da se ob uporabi pirotehničnih izdelkov močno povišajo tudi ravni posameznih kovin.
Delci, nevarni za zdravje
Delci, ki imajo aerodinamični premer manjši od 10 µm, prodrejo v dihalne poti (respirabilni delci). Manjši delci seveda prodrejo še dlje. Z vdihavanjem ti očem nevidni delci prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok. S krvnim obtokom se raznesejo po telesu in dosežejo vsa tkiva ter lahko vstopijo v celice. Našli so jih v vranici, jetrih in bezgavkah, pa tudi v možganih. V celicah lahko povzročajo vnetja in različne poškodbe celičnih struktur (oksidativni stres in/ali nezaželene kemijske reakcije).
''Epidemiološke študije so pokazale vplive izpostavljenosti ultra‐finim delcem v zunanjem zraku na respiratorni in kardiovaskularni sistem, živčni ter imunski sistem (2,3). Raziskave so pokazale tudi, da obstaja tveganje škodljivega vpliva izpostavljenosti ultra-finim delcem na embrionalni razvoj. Vse več je dokazov, da pri izpostavljenih poškodujejo DNK (najbolj zaradi razvoja oksidativnega stresa, ali pa tudi direktno zaradi interference z DNK in vpliva na delitev celice). Zelo malo je znanega o dolgoročnih učinkih ultra‐finih delcev na zdravje.''
Posebno tveganje z vidika vplivov na zdravje lahko predstavljajo ultra-fini delci za otroke, mladostnike, nosečnice in starejše ljudi ter bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike, so navedli na NIJZ.
Za zdravje so po pojasnilih Arsa še posebej nevarne kovine, ki jih vsebuje ognjemet (železo, baker, svinec, kadmij, nikelj, arzen, živo srebro), saj poškodujejo dedni material, povzročijo vnetje. Če delci vsebujejo težke kovine, je njihova toksičnost še večja.
En sam ognjemet nas seveda ne bo ubil, in dejstvo je, da so nekateri prebivalci v Sloveniji in drugod po svetu izpostavljeni še hujšemu in dolgotrajnešemu onesnaženju zraka, ki bi sicer morala biti prioritetna težava, da bi čim prej našli ustrezne rešitve. Iz študij je namreč razvidno, da je učinek PM10 na zdravje odvisen od koncentracije in časa izpostavljenosti. Dolgotrajna stalna izpostavljenost ima neprimerno večji vpliv na zdravje kot občasna kratkotrajna izpostavljenost večjim koncentracijam PM10. Zato kakršnokoli zmanjšanje koncentracije delcev v ozračju predstavlja pomembno izboljšanje za zdravje prebivalcev, so poudarili na Arsu.
Obstajajo številni pozivi, da bi ognjemet postal bolj ''zelen'', da bi torej uporabljali bolj prijazne sestavine, druga rešitev pa seveda je, da bi pripravili drugačno svetlobno predstavo.
Ne le onesnaženje zraka, ognjemet povzroča tudi zvočno onesnaževanje
Poleg zgoraj opisane težave, ne bi smeli zanemariti niti trenutnega zvočnega onesnaževanja, ki ga povzroča pokanje. Znova lahko opozorimo, da gre za časovno zelo omejeno onesnaževanje s hrupom, a nekateri preobčutljivi ljudje (predvsem pa živali) ob pokanju občutijo tesnobo in stres.
Onesnaževanje z okoljskim hrupom je sicer posledica cestnega, železniškega in letalskega prometa, različnih siren, obratovanja industrijskih naprav, gradnje in drugih človekovih dejavnosti na prostem, košnja trave, nekatere moti tudi zvonjenje in pasji lajež. Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) lahko dolgotrajna izpostavljenost hrupu negativno vpliva na človekovo zdravje. Škodljivi učinki se kažejo v motnjah spanja, povečanemu tveganju za bolezni srca in ožilja, povečani vznemirjenosti, zmanjšani uspešnosti pri delu in učenju, negativnemu vplivu na mentalno zdravje idr.
Ne nazadnje pa od pirotehnike ostanejo tudi odpadki. Na letni ravni od ognjemeta in drugih pirotehničnih sredstev nastane kar nekaj ton odpadkov.
KOMENTARJI (136)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.