Zajel nas je drugi letošnji vročinski val. Strokovnjaki svarijo, da bodo ti vse pogostejši

Iz državne meteorološke službe Agencije RS za okolje so danes sporočil, da se po desetih dneh začenja drugi vročinski val letošnjega poletja. Kot kaže, bo po temperaturah in trajanju podoben prvemu. 

Današnji dan je bil sicer sončen, s posameznimi vročinskimi nevihtami, temperature pa so se dvignile do 27, ponekod do 31 stopinj Celzija. Tudi jutri bo vreme podobno, le živo srebro se bo povzpelo še za par stopinj višje, saj bo od 29 do 33 stopinj Celzija. V petek in soboto se sprva obeta jasno in sončno vreme, v drugi polovici dneva pa se bodo pojavile krajevne plohe in nevihte.

Vročinski val ni več redkost

Okoljevarstveni strokovnjaki po svetu vedno glasneje opozarjajo, da je prav globalno segrevanje pripomoglo k izjemno visokim junijskim temperaturam, ki so že v prvem vročinskem valu zajele Evropo in povzročil veliko škode, saj je spodbudil požare na Portugalskem, v Grčiji, Španiji in Italiji. Glede na nove analize, ki so jih opravili raziskovalci programa World Weather Attribution (WWA) okoljevarstvene organizacije Climate Central, se ozračje zaradi toplogrednih učinkov izpušnih plinov segreva z deset krat večjo intenziteto in pogostostjo kot je splošno predvideno in pričakovano.

Najnovejši prispevki vremenskih analiz kažejo, da segrevanje ozračja, ki se je v preteklem stoletju ogrelo za kar dve stopinji Celzija, zagotovo vpliva na pojav vročinskih valov. “Globalno segrevanje je že prevesilo tehtnico in spremenilo verjetnosti (pojava vročinskega vala),“ je povedal klimatski strokovnjak Noah Diffenbaugh z univerze Stanford, ki v zadnjih raziskavah sicer ni bil neposredno udeležen.

Vedno večja vročinska gmota je posledica globalnega segrevanja

Vročinski val na začetku poletne sezone je v bistvu vroča, suha zračna gmota, ki potuje od juga, preko severne Afrike nad južno Evropo in nato nadaljuje pot vedno bolj proti severu. Letos je poskrbela za kar nekaj rekordov. Na londonskem letališču Heathrow so 21. junija letos izmerili najvišjo temperaturo ozračja zadnjih 40 let, ki se je povzpela na kar 34,5 stopinj Celzija. “Za Oxford je bilo res zelo, zelo vroče,” je dejal klimatski strokovnjak in sodelavec programa WWA, Friederike Otto.

Španija in Portugalska sta doživeli najvišje temperature doslej, saj se je živo srebro tam povzpelo krepko nad 40 stopinj Celzija. Med kraje z najvišjimi meritvami spada portugalsko mesto Evora, kjer so 18. junija izmerili rekordnih 43 stopinj Celzija. Vročina in spremljajoči sušni pogoji so pripomogli k razpihavanju plamenov divjih požarov, ki naj bi jih sprožile strele, spremljevalke suhih neviht, ki so v takih razmerah prav tako pogost pojav.

Požar v osrednji portugalski pokrajini Pedrógão Grande je pogubil 64 ljudi, ki so med begom pred plameni, ostali ujeti v svojih avtomobilih. Francija in Nizozemska sta aktivirali svoje načrte za tovrstne ekstremne vročinske razmere. Načrta sta nastala po vročinskem valu leta 2003, ki je terjal na stotine smrtnih žrtev.

Verjetnost vročinskega vala se je podvojila

Vplive podnebnih sprememb na nastanek vročinskih valov so potrdili v eni prvih študij WWA. Pri oceni vloge in vpliva globalnega segrevanja v zadnjem vročinskem valu so strokovnjaki upoštevali pretekle temperaturne meritve in klimatske modele in ugotovili, kako se je verjetnost vročinskega dogodka skozi čas spreminjala ter jo primerjali z verjetnostjo, da bi do vročinskega vala v preteklosti prišlo z in brez dodatnega segrevanja ozračja.

Ugotovitve kažejo, da se je verjetnost takšnega vročinskega vala za evropsko regijo vsaj podvojila in je do desetkrat bolj verjetna v kritičnih okoljih, predvsem na jugu Evrope, v Španiji, Italiji, Grčiji in na Portugalskem. Kar je včasih veljalo za redek vročinski pojav, se lahko sedaj pripeti na vsakih 10 do 30 let, verjetno vedno bolj zgodaj poleti. Ti podatki so skladni tudi z drugimi študijami, vključno z Diffenbaughovo, ki ugotavlja, da so pojavi rekordno visoke temperature bolj verjetni na približno 80 odstotkih Zemljine površine, kjer so zbrali dovolj dobrih podatkov.

Tudi ob strogi regulaciji toplogrednih plinov ni več poti nazaj

Trend z vedno hujšo vročino se bo nadaljeval, še posebej, če bo toplogredno segrevanje ozračja še naprej vplivalo na globalni dvig temperatur. “Kar je letos nenavadno topel junij, bo čez nekaj desetletji povsem normalen junij,” so strokovnjaki še zapisali v svoji analizi.

Druge nedavne raziskave potrjujejo, da bi lahko vročinski valovi s smrtonosno visokimi temperaturami in vlago, do konca stoletja vplivali kar na polovico svetovne populacije, celo z velikim zmanjšanjem in strogim nadzorom vpliva toplogrednih plinov.

Številna mesta, države in podjetja po svetu so se zavzela in obljubila, da bodo sledila svojim okoljevarstvenim ciljem in se poskušala prilagoditi na nove vročinske razmere, saj nove raziskave kažejo, da "lahko kaj kmalu pričakujemo še en vroč junij, podoben letošnjemu”.