Čas za Zemljo

FOTO: Kajakaši zaradi jezov spodnji del Soče bolj prepešačili kot preveslali

Trenta, 03. 04. 2017 13.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ekipa Balkan Rivers Tour je preveslala Sočo od izvira do izliva. Prva dva dneva so uživali v brzicah in divji vodi, zadnja pa so skoraj več hodili kot veslali – ali zaradi jezov ali zaradi izjemno nizkega vodostaja. "Videti takšno transformacijo reke in doživeti dva obraza, živega in mrtvega, je nekaj najbolj strašnega in dokončno ovrže prepričanje o zeleni hidroenergiji," pravijo.

V nedeljo se je končal slovenski del Balkan Rivers Tour na reki Soči, ki so se ga udeležili več kot 100 kajakašev in številni podporniki naravnih rek.

V štirih dneh je ekipa Balkan Rivers Tour skupaj s kajakaši iz osmih držav preveslala Sočo od izvira do izliva. Sproti so dokumentirali drastično spremembo, ki jo doživi reka Soča pred jezovi in po njih. Prva dneva so veslači uživali v brzicah in divji vodi, medtem ko so zadnja dneva skorajda več hodili kot veslali, ali zaradi jezov, ki so jih morali zaobiti, ali zaradi izjemno nizkega vodostaja, saj je ponekod struga Soče skoraj povsem brez vode.

Končal se je slovenski del Balkan Rivers Tour na reki Soči, ki so se ga udeležili več kot 100 kajakašev in številni podporniki naravnih rek.
Končal se je slovenski del Balkan Rivers Tour na reki Soči, ki so se ga udeležili več kot 100 kajakašev in številni podporniki naravnih rek. FOTO: Jan Pirnat

Idejnemu vodji akcije Roku Rozmanu in ekipi BRT 2 se je pri veslanju na Soči vsak dan pridružilo približno 35 kajakašev, 10 pa jih je preveslalo prav celo Sočo od izvira do izliva. Od začetka akcije v četrtek so preveslali 138 rečnih kilometrov, v spodnjem toku pa so se morali spoprijeti s kar sedmimi jezovi (tremi velikimi in štirimi manjšimi), ki niso neprehodni le za veslače, temveč tudi za soško postrv in druge migracijske vrste rib. Opozoriti na pregrade rek, ki onemogočajo migracije rečnih vrst in vplivajo na količino vode, je tudi prvi in osnovni namen projekta Balkan Rivers Tour.

"Veslanje po Soči je mnogim tujcem in lokalnim prebivalcem, ki so se nam pridružili, odprlo oči o škodljivosti jezov na naših rekah. Soča v zgornjem toku je nekaj najbolj imenitnega, kar lahko doživiš kot ljubitelj narave, rek in vodnih športov. Spodnji tok, ki je pod velikim vplivom jezov in hidroelektrarn, pa izgleda kot nekakšna industrijska pokrajina, ki je skoraj popolnoma brez življenja. Videti takšno transformacijo reke in doživeti dva obraza, živega in mrtvega, je nekaj najbolj strašnega in dokončno ovrže prepričanje o zeleni hidroenergiji," je vtise strnil Rozman.

Namen projekta je opozoriti na pregrade rek, ki onemogočajo migracije rečnih vrst in vplivajo na količino vode.
Namen projekta je opozoriti na pregrade rek, ki onemogočajo migracije rečnih vrst in vplivajo na količino vode. FOTO: Jan Pirnat

Težava italijanskega dela Soče je hydropeaking

V nedeljo so kajakaši veslali do Isola della Cona, naravnega rezervata v Italiji, kjer se Soča izliva v Jadransko morje, kjer so organizirali tudi novinarsko konferenco in dogodek za javnost. Problemi v spodnjem, italijanskem toku Soče so predvsem v hydropeakingu (prehitrem izpuščanju vode iz hidroelektrarn, kar šokira ekosisteme in živa bitja), nespoštovanje minimalnega pretoka vode, preveliki pa so tudi odvzemi vode za namakanje. Velik problem za migracijo rib je tudi dejstvo, da na nobenem jezu na Soči ni prehodov za ribe, čeprav bi s tem veliko pripomogli k preživetju in zdravim populacijam soške postrvi, ambasadorke zdrave reke Soče.

"Reke ne poznajo meja in Slovenija in Italija morata narediti skupen načrt upravljanja reke Soče, da bi zagotovili preživetje ključnih ekosistemov in vrst, hkrati pa omogočili trajnosten razvoj za ljudi, ki živijo na tem območju. Za to bo treba več sodelovanja na vladnem nivoju, vključitev civilno-družbenih organizacij in interesov lokalnih skupnosti. V zadnjem delu veslanja po Soči smo videli, kakšne težave se lahko pojavijo kot posledica zajezitev, eno večjih težav pa predstavlja neusklajeno izpuščanje vode iz hidroelektrarn, ki ogroža ne le naravo, temveč tudi ljudi, ki so na vodi in ob reki," je opozorila Neža Posnjak iz WWF Adria.

V spodnjem delu Soče, pravijo, so šli več peš kot pa s čolni.
V spodnjem delu Soče, pravijo, so šli več peš kot pa s čolni. FOTO: Jan Pirnat

Organizatorji kampanje BRT 2 so vsak dan v krajih ob Soči organizirali različne dogodke za javnost, od okroglih miz, filmskih večerov do koncertov, ki se jih je udeležilo več kot 200 ljudi. Kampanja, imenovana "Z vesli proti jezovom", se zdaj seli na reko Moračo v Črni gori, eno redkih evropskih rek, ki je še popolnoma brez jezov.

Celoten program dogajanja sicer lahko spremljate na: http://www.balkanriverstour.com/ in družbenih omrežjih Balkan Rivers Tour.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

relos
04. 04. 2017 09.55
Vse elektrarne na nek način škodijo naravi. Moderni življenjski slog zahteva ogromno energije in da jo imamo, moramo pač uničevati. To pač smo mi ljudje.
0523
04. 04. 2017 08.08
Delat naj se spravijo. Saj še ime projekta ne znajo napisati slovensko!
vstajnik1941
03. 04. 2017 15.28
+4
Spet ena akcija ki je namen promocije nekih ekstremistov, ki se niso pripravljeni držati reda in potem pod krinko okoljevarstva nekaj balkanizirajo v sttilu vse je naše in povsode delamo kar čmo!