Čas za Zemljo

Gozdovi se krčijo, v zadnjih 25 letih smo 'izgubili' 129 milijonov hektarjev

Ljubljana, 07. 10. 2017 13.07 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V zadnjih 200 letih se je površina gozdov zmanjševala, krčili so se predvsem tropski in subtropski gozdovi. Slovenski gozdovi so dobro ohranjeni, na kar kaže tudi velika biotska raznovrstnost. Poleg tega imamo pri nas 71 avtohtonih drevesnih vrst. Za primerjavo - v Veliki Britaniji jih je le dobrih 30, na severu in jugu Evrope pa 20.

Površina gozdov na svetu se je v zadnjih 200 letih zmanjševala, izrazito so se krčili predvsem tropski in subtropski gozdovi, je pred evropskim tednom gozdov, ki se bo začel v ponedeljek, objavil državni statistični urad. Med letoma 1990 in 2015 se je površina gozdov na svetu zmanjšala za 129 milijonov hektarjev.

Površina gozdov v EU se je v zadnjih 25 letih povečala za devet odstotkov in je v letu 2015 predstavljala okrog štiri odstotke svetovnih gozdnih površin. Zaradi močnega vpliva človeka so listopadni gozdovi zmernega pasu vrstno že precej osiromašeni. V 2015 jih je bilo 87 odstotkov delno spremenjenih, devet odstotkov je bilo gozdnih plantaž, štirje odstotki gozdov pa so bili v izoliranih žepih še naravni.

Evropski gozdovi postajajo ranljivejši tudi zaradi čedalje večjega števila invazivnih rastlinskih in živalskih vrst, zmanjšuje pa se tudi njihova biotska raznovrstnost. Po nekaterih ocenah so se v severni in južni Evropi v zadnjih 30 letih za tretjino zmanjšale populacije nekaterih splošno razširjenih gozdnih ptic.

V Sloveniji kar 71 avtohtonih drevesnih vrst

Za Slovenijo je značilen visok delež gozda z naravno in pestro sestavo, 71 izmed vseh drevesnih vrst je avtohtonih, od teh je 10 vrst iglavcev. V severni Evropi na primer raste komaj nekaj nad 20, v Veliki Britaniji pa nekaj nad 30 avtohtonih drevesnih vrst.

Po podatkih Zavoda za gozdove sta v letu 2015 med drevesnimi vrstami pri nas prevladovali bukev (32 odstotkov) in smreka (31 odstotkov), sledili pa so drugi trdi listavci (osem odstotkov), jelka (osem odstotkov), hrast (sedem odstotkov) in bor (šest odstotkov).

Vrstna pestrost kaže na dobro ohranjenost slovenskih gozdov, za katere je značilna tudi velika biotska raznovrstnost - na gozd je vezanih približno 950 vrst rastlin, 95 vrst ptic, 70 vrst sesalcev, 17 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev in mnogo manjših organizmov iz drugih živalskih skupin.

Gozdovi se krčijo, opozarjajo strokovnjaki.
Gozdovi se krčijo, opozarjajo strokovnjaki. FOTO: iStock

Drevesa so največji in najstarejši kopenski organizmi na svetu. Prva drevesa, imenovana Archaeopteris, so se pojavila pred 370 milijoni let, najstarejša danes še živeča drevesna vrsta, katere starost presega 200 milijonov let in ki jo zato imenujemo tudi živi fosil, pa je dvokrpi ginko.

Med najvišja drevesa in tista z najdaljšo življenjsko dobo spadajo gorske sekvoje ali mamutovci, ki zrastejo tudi do 110 metrov v višino. Okamneli ostanki dokazujejo, da je včasih v Evropi, Severni Ameriki in severni Aziji raslo celo več kot 40 različnih vrst sekvoj, do danes pa sta se ohranili le dve vrsti, ki avtohtono rasteta v Kaliforniji. Sekvoje najdemo tudi pri nas, najbolj znana je Hincejeva sekvoja pri Ptuju, ki je stara približno 150 let.

Drevesom in gozdovom se pripisuje velik pomen že od starodavnih časov. Pri Rimljanih, Keltih in Slovanih je bil znan kult čaščenja dreves posebnih oblik, ki so bila zanje sveta. Zaradi raznolikih vlog, ki jih gozdovi opravljajo, pa je njihov pomen danes morda celo še večji. Njihovo pomembnost in zavedanje o tem med drugim lahko izraža število varovanih gozdnih površin v okviru svetovne Unescove dediščine.

Površina varovanih območij, teh je skupaj 1073, pokriva 75 milijonov hektarjev, izmed teh jih je bilo v letu 2015 110 uvrščenih v kategorijo gozdne znamenitosti. Slovenija ima v okviru Unesca zavarovana štiri območja.

Nazadnje, letos, so bili na Unescov seznam kot četrto območje uvrščeni gozdovi dveh slovenskih gozdnih rezervatov Snežnik - Ždrocle (na Notranjskem) in Pragozd Krokar (na Kočevskem) s skupno površino 868 hektarjev. S tem sta bila priznana posebna vrednost in izjemen razvoj bukovih ekosistemov pri nas po zadnji ledeni dobi.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (28)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

encijandupli
07. 10. 2017 22.08
+7
>> Prva drevesa, imenovana Archaeopteris, so se pojavila pred 370 milijoni let<< Ja se spovnim ja! Samo takrat niso še bila tako grčasta kod danes in jih je bilo veliko lažje cepati. O kje so ti dobri stari časi!
Kollerik
07. 10. 2017 19.37
+7
....avtohtoni listnati gozdovi so bili v nekaterih predelih v Sloveniji (npr. Pohorje...).. v prejšnjih časih posekani do golega (glažute itd..) in nato po receptih avstro-ogrske monarhije zasajeni s smreko... tudi nekoč ogolelil Kras so zasadili s črnim borom, ki tja nikakor ne spada.....
encijandupli
07. 10. 2017 22.14
+4
Za pogozdovanje Krasa je veliko tudi zaslužen Jože Reselj, ki je med ljudmi bolj poznan kod izumitelj ladijskega vijaka oz propelarja. Reselj je večina svojega življenja deloval kod gozni inženir na ozemlju Notranjske in Primorske kjer je pogozdil prej pusti Kras.
METKA102
07. 10. 2017 19.32
+6
V Slo se gozdovi širijo, saj se obdelovalne površine krčijo. V 19. stoletju je bilo gozda veliko manj, saj je bila obdelana vsaka ped zemlje, ki je bila vsaj za silo primerna za pridelavo hrane.
Kollerik
07. 10. 2017 19.39
+10
... šlo je predvsem za pašništvo na Krasu in v hribih, plodna zemlja pa danes najbolj izgineva zaradi gradnje naselij kar vseprek (zaslužki občin ob spremembah namembnosti zemljišč...), ter gradnje trgovskih centrov, prometnic in postajališč.....
Ciymbalta
07. 10. 2017 18.10
+3
Ja gozd krčijo zato pa nas narava tepe sto na uro
vox populi
07. 10. 2017 17.28
+1
In še tisti gozdovi ki so ostali imajo registrirane za dopolnilno dejavnost, ki še dodatno praznijo gozdove.
marker1
07. 10. 2017 16.36
+4
Lubadar je posekal največ smrek. Zaenkrat ima naša država še vedno dovolj gozdov. Gorske kmetije propadajo in se zaraščajo. Ni še panike.
devote
11. 10. 2017 14.10
+2
pa še kako je panika. ravno zaraščanje zmanjšuje biotsko pestrost.
optimist11
15. 10. 2017 20.58
Hallo, Cerkev ima dovolj gozdov, ne država.
sid33
07. 10. 2017 16.13
+1
A židan je že odprl državno firmo za gozdove, ustanavlja jo že od žledoloma dalje...
Vse stransko
07. 10. 2017 16.11
+2
naša naravna bogastva že itak zaradi dolgov niso naša. trenutno samo še skrbimo zanje. ko bo pa prišel čas, pa ...
medo90
07. 10. 2017 15.30
+8
Itak, da se krči in krade na polno. sedaj ko imamo družbo v lasti države, "slovenski les" sedaj pa nekaterim padla sekira v med. Seka se podolgem in počeš.
xxdrgregoryhouse
07. 10. 2017 16.02
+5
v Sloveniji je OK.fora je da drugod po svetu vse posekajo
Omas1313
07. 10. 2017 15.13
-3
Ubistvu smo jih 80% posekal
jonbonslon
07. 10. 2017 14.58
-2
kaj se čudite,magna vam jih bo pojedla....,hektarjev...po novem kisik ustvarjajo lakirnice ne drevesa....ha,ha,ha...
jonbonslon
07. 10. 2017 15.53
+0
dr.dare
07. 10. 2017 14.42
+6
zvečer bo pa spet članek o dietah in uspešnosti palmovega olja in masla hahaha hah a ha
ArkaMast
07. 10. 2017 14.01
+2
Nikomur ni mar ZA OTROKE. Živeli bodo v betonu. Življenska doba gre spet NAGLO navzdol. Tablet še ni zoper vdihavanja onesnaženega zraka. Tudi prehrambena dopolnila ne nadomestijo naravne hrane iz polja in vrtov. Kindermilk šnita ne nafutra otroka. Samo zdi se mu.
CestniKolesar370Wattov
07. 10. 2017 14.15
-1
Bofur
07. 10. 2017 13.54
+16
Najhujši škodljivec slovenskega gozda ni lubadar, ampak pohlepna RKC, ki seka najlepše, najvišje in najbolj zdrave smreke, jelke, macesne, hraste, bukve ... "Grozna" Jugoslavija je znala ohranjati gozdove, takoj po denacionalizaciji pa se je Vatikan zagrizel v slovenski gozd in ga je pripravljen uničiti do konca, Slovenijo pa spremeniti v veliko jaso. Torej v Sloveniji se zaraščajo površine s podrastjo, medtem ko je primarnega zdravega (pra)gozda le še za vzorec.
ArkaMast
07. 10. 2017 14.04
+6
Nekako mora Mariborsko črno luknjo zamašiti. Samo tako je ne bo. Morajo iz zlatih kelihov piti in v zlatem ogrinjalu biti zaviti.
RayManzarek
07. 10. 2017 15.06
-1
ArkaMast
07. 10. 2017 13.54
+21
Posekamo gozd in pozidamo travnik. Gor postavimo supermarket poln umetne Kitajske in Kanadske hrane. Kmetje bodo opustili dejavnost, bogateli bodo pa samo nekaj trgovskih posrednikov. Ti pa bodo denar zapravljali v tujini na dopustih in nabavljali preko spleta, spet iz tujine. Država bo pušnla. ... mogoče razn nekaj 10 trgovk za minimalca bo mislilo da je za njih super.
siska55
07. 10. 2017 13.46
+6
vse je treba spucat,pohlep pokvarjen mrs!
valjhunsinkajtimara
07. 10. 2017 13.34
+4
V Sloveniji se gozdovi širijo... Kaj je point tega članka? Spet en zdolgočasen FDVjevc piše na silo članke,da bo imel za najemnino v Ljubljani, ker želi biti blizu Roga!.
dr.dare
07. 10. 2017 13.54
+5
Bofur
07. 10. 2017 13.56
+2
To ni res, da se gozdovi na Slovenskem "širijo". V Sloveniji se zaraščajo nekdaj poljedelske, pašne, živinorejske površine z (ničvredno) podrastjo, medtem ko je primarnega zdravega (pra)gozda le še za vzorec. To je point.