FOTO: Ko turisti zapustijo rajski otok, se začne 'sezona smeti'

Fotograf Domen Dolenc na Baliju živi že sedem mesecev in pravi, da šele zdaj vidi, kako imamo pri nas urejeno, čisto okolje in kako visoka je okoljska ozaveščenost. 12 tisoč kilometrov stran se je preselil zaradi ljubezni. "Prej mi je bil problem iti iz Železnikov v Škofjo Loko na kavo s kakšnim dekletom, zdaj sem pa tu," pravi. A, ko se je odločil, da se preseli na drugi konec sveta, se mu – kot večini turistov – ni niti sanjalo, s čim se domačini spopadajo zunaj turistične sezone. 

'Sezona smeti' – priložnost za zaslužek najrevnejših

Od novembra do konca februarja, ko je na otoku deževna doba, se obrnejo tudi morski tokovi. Ti vsakodnevno na obale Balija nanesejo na tone smeti, pravi Domen. "Morje mora biti tako umazano, da si sploh ne znamo predstavljati, koliko smeti plava v njem. Zdaj še malo nanaša smeti, kar pa naj bi se do aprila ustavilo. Domačini temu obdobju pravijo kar sezona smeti. Tega si sploh nisem znal predstavljati, koliko smeti je," pripoveduje Dolenc.

V tem obdobju vsak dan s plaž odpeljejo 20 ton smeti. "Čez noč jih naplavlja, potem pa zjutraj pridejo najprej domačini, ki se preživljajo z nabiranjem plastenk. Ti še največ naredijo za reciklažo. To so ljudje, ki so brez služb, ki nimajo drugega dela in se preživljajo s tem, da zbirajo plastenke in zamaške. Te nato prodajo podjetjem za predelavo in baje tako zaslužijo do štiri evre na dan. Še sreča, da to počnejo, ker drugače si ne predstavljam, kako bi bilo. In ko ti nehajo, popoldne pridejo s tovornjaki in buldožerji in to vse namečejo skupaj in odpeljejo na deponijo. Tam morda še nekaj sortirajo, drugače pa smeti tudi sežigajo," pravi Domen. Ker je na otoku le ena uradna deponija, ki se hitro zapolni, je veliko tudi črnih deponij.

In težave s smetmi v času turistične sezone ne izginejo, pravi Domen, le pomete se jih pod preprogo in jih ne vidimo, ker so v morju, ali pod peskom. Ponekod namreč smeti – tiste manjše, ki ostanejo – zakopajo kar v pesek na plaži.

Stvari so v trgovinah tudi po trikrat zapakirane

Ne le smeti, ki jih z raznih koncev in krajev morje naplavi na obale, težava je tudi v tem, da se ljudje sploh ne zavedajo, kakšno količino smeti po nepotrebnem proizvedejo tudi sami. "Tukaj namreč dobiš vrečko že, ko prideš v trgovino. Stvari so v embalažah, tudi po trikrat zapakirane. Denimo, v banjici od stiropora so majhne kumarice, ki je vsaka posebej zavita v plastično folijo, pa potem še vse skupaj zapakirajo v folijo in na koncu ti dajo še vrečko. Tako, da je v bistvu štirikratna embalaža," pravi Domen.

Ko se je preselil k svoji zaročenki, je moral tudi njo ozavestiti, da je to narobe. "Prva dva meseca sem ji dopovedoval, naj ne nosi vrečk iz trgovine domov, ampak naj uporabi vrečko za večkratno uporabo, ki sem jo kupil. Če 20 ali 30 let delaš eno in isto, se pač težko odvadiš čez noč."

Majhne spremembe v pravo smer

A stvari se, čeprav po polžje, tudi tam premikajo. Prihodnje leto naj bi namreč prepovedali brezplačne plastične vrečke. "To je že korak v pravo smer, ker če bodo morali za vrečko plačati nekaj centov, bodo začeli razmišljati. Če jih bodo preko denarja motivirali, da jih ne bodo kupovali, bo tudi manj teh vrečk pristalo v okolju," pojasnjuje Dolenc. Odpadke namreč odvržejo povsod, saj skorajda ni košev za smeti, prav tako ni nobenih kazni za takšno početje. "Če bi uvedli kazni, čeprav nizke, pa verjetno tega ne bi več toliko počeli."

Vsaj delno tudi ločujejo odpadke. A to še zdaleč ni videti tako kot v Sloveniji. Domen opiše: "Pripelje se smetarski tovornjak, ki je pravzaprav navaden, odprt tovornjak, dva ali trije mečejo smeti iz improviziranih kant na tovornjak. Tam eden smeti lovi, dva pa jih sortirata kar na tovornjaku. Plastika se reciklira, kar je organskega včasih prodajo tudi za prašiče. So še daleč od recikliranja, čeprav zdaj opažam že prve zabojnike za ločevanje odpadkov. Prej tega ni bilo."

'Ko surfajo na morju, smeti kar krožijo okoli njih'

Velik vpliv na okolje na tem indonezijskem otoku ima tudi množični turizem. Ta je eden glavnih krivcev za več odpadkov na kopnem in v morju, zdaj pa bi lahko prav ti isti odpadki pregnali množice turistov. "Kolegi surferji s Švedske znajo povedat, kako je bilo tukaj še pred desetimi leti in da je sedaj precej slabše. Ko surfajo na morju, smeti kar krožijo okoli njih. To je tudi vpliv množičnega turizma. Zahodnjaki prinesejo denar in žalostno je, da se ne vidi, kam gre ta denar. Nič kaj se ne naredi za okolje," je razočaran Domen.

Njega je ta izkušnja precej streznila, postal je še bolj pozoren na to, kako ravna z okoljem. O teh težavah pa opozarja tudi na svoji spletni strani. "Svetu skušam pokazat, da se nekaj res narobe dela. Svoje bližnje tukaj sem tudi že navadil, da plastenk ne mečejo v en koš, ampak jih dajo v vrečko in predajo ljudem, ki jih zbirajo. Drugače kakšnih zelo velikih sprememb tukaj en sam ne more narediti. To bodo morali urediti na nivoju otoka, ker če se bo še naprej smetilo tako, kot se sedaj, potem lahko podrejo vse te luksuzne hotele, saj ljudje ne bodo več prihajali, če bo tako onesnaženo," poudarja.

Takole pa so videti čistilne akcije pred turistično sezono. Domen je ekipo čistilcev ujel na eni od najbolj obiskanih plaž na Baliju Pantai Kuta.

Indonezija si je zadala cilj za zmanjšanje odpadkov v oceanu

Na Svetovnem vrhu o oceanih, ki je konec februarja potekal ravno na Baliju, je vlada Indonezije sprejela zavezo, da bo vsako leto namenila slabo milijardo evrov za zmanjševanje plastičnih odpadkov. Cilj je, da v naslednjih osmih letih plastične odpadke zmanjšajo za 70 odstotkov. Večina teh namreč pristane v oceanu.

Svetovna banka ocenjuje, da je vsak izmed četrt milijarde prebivalcev te države odgovoren za od 800 gramov do enega kilograma plastičnih odpadkov, ki vsako leto pristanejo v oceanih. 

Država namerava spodbujati uporabo biorazgradljivih materialov. Že lani pa so v 23 krajih po Indoneziji poskusno uvedli "davek" na plastične vrečke za enkratno uporabo. Izkazalo se je, da je bilo v teh krajih tudi do 50 odstotkov manj smeti v morju. Toda, tako trgovci kot potrošniki še vedno nasprotujejo plačevanju za vrečke.