Čas za Zemljo

Evropska komisija (končno) nad plastiko: omejiti plastiko za enkratno uporabo in prepovedati mikroplastiko

Bruselj, 16. 01. 2018 17.43 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

"Ne moremo živeti brez plastike, ki pa nas lahko ubije, če ne bomo spremenili politik," je ob predstavitvi strategije opozoril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. Vsakdo lahko po njegovem prispeva: otrokom je na primer po njegovih besedah treba pojasniti, da se slamica, ki nastane v nekaj sekundah in se uporablja pet minut, nato razkraja 500 let.

Evropska komisija je danes razgrnila prvo evropsko strategijo za boj proti plastičnim odpadkom. Temeljni cilji so: zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali ponovno uporabo, omejiti plastiko za enkratno uporabo in odpadke z ladij ter prepovedati namerno uporabo mikroplastike.

PREBERITE ŠE: O plastiki je beseda tekla tudi v rubriki 24UR Inšpektor. 

"Ne moremo živeti brez plastike, ki pa nas lahko ubije, če ne bomo spremenili politik," je ob predstavitvi strategije opozoril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. "Vsako sekundo 700 kilogramov plastike izgine v naših morjih," je ponazoril izziv.

Ob tem je izpostavil, da lahko vsakdo prispeva s spremembo navad. Otrokom je na primer po njegovih besedah treba pojasniti, da se slamica, ki nastane v nekaj sekundah in se uporablja pet minut, nato razkraja 500 let.

Strategija o plastiki sodi v sklop svežnja o krožnem gospodarstvu s ciljem korenite spremembe načina zasnove, proizvodnje in uporabe proizvodov za zaščito planeta.

Evropejci na leto odvržejo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Manj kot 30 odstotkov se jih reciklira, od tega velik delež v tretjih državah, kjer veljajo drugačni okoljski standardi.

Le pet odstotkov vrednosti plastične embalaže ostane v gospodarskem ciklu, preostalo se izgubi po zelo kratki prvi uporabi, kar stane letno med 70 in 107 milijard, so izračunali v komisiji.

Večina, okoli 70 odstotkov, plastike v Evropi se torej znajde na odlagališčih in v sežigalnicah, tudi zaradi težavnosti in velikih stroškov za recikliranje.

''Vsako sekundo 700 kilogramov plastike izgine v naših morjih.''
''Vsako sekundo 700 kilogramov plastike izgine v naših morjih.'' FOTO: Damjan Žibert

Veliki prihranki pri surovinah

Z recikliranjem vseh plastičnih odpadkov na svetu bi lahko na leto prihranili 3,5 milijarde sodov nafte na leto. Recikliranje milijona ton plastike ima enak učinek kot umik milijona avtomobilov s cest, ponazarjajo stanje v komisiji.

Temeljni cilj nove strategije je zato zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali za ponovno uporabo, in to na stroškovno učinkovit način.

V komisiji zatrjujejo, da ti cilji ne bodo škodili gospodarstvu, temveč da je to priložnost za velik plastični sektor v EU, ki zaposluje 1,5 milijona ljudi in je imel leta 2015 340 milijard evrov prometa.

Uresničevanje teh ciljev bo komisija podprla z dodatnimi sto milijoni evrov v okviru programa Obzorje za financiranje ukrepanja v skladu s cilji strategije. Doslej je v okviru tega programa za podobne cilje že namenila 250 milijonov evrov.

Omejitev plastike za enkratno uporabo

Drugi cilj je omejiti plastiko za enkratno uporabo. Najpogostejši primeri plastike za enkratno uporabo so cigaretni ogorki, plastenke, paličice za čiščenje ušes, vrečke, slamice, baloni ter plastični kozarci in jedilni pribor.

Plastika za enkratno uporabo predstavlja polovico odpadkov v morju ali na obali. Do leta 2050 naj bi bilo v morju več plastike kot rib, opozarjajo v komisiji.

Prepoved mikroplastike

Tretji ključni cilj strategije je prepovedati namerno uporabo mikroplastike - plastičnih delcev, manjših kot pet milimetrov. Ti se znajdejo v okolju po namerni uporabi, na primer plastičnih mikrokroglic v kozmetiki, ali preprosto z razkrojem večjih kosov.

Komisija je že začela postopek za prepoved namerne uporabe mikroplastike v sklopu zakonodaje Reach. Glede ukrepanja proti mikroplastiki, ki se v okolju pojavi nenamerno, na primer z uporabo pnevmatik ali pranjem tekstila, pa še preučuje različne možnosti.

V sklopu teh prizadevanj namerava komisija tudi predlagati usklajena pravila za opredeljevanje in označevanje plastike, ki je biološko razgradljiva in primerna za kompostiranje. Začela pa je že ukrepati tudi za omejitev uporabe oksoplastike, torej plastike, ki je razgradljiva z oksidacijo.

Kaj z odpadki z ladij?

Pomemben del strategije je zakonodajni predlog za zmanjšanje odpadkov z ladij. Namen prenovljene direktive o pristaniški sprejemni zmogljivosti je zagotoviti ustrezne zmogljivosti in njihovo uporabo v pristaniščih v EU, na primer obvezno ločeno zbiranje odpadkov z ladij.

Gre za mešanico spodbud in izvršilnih ukrepov, ki naj bi zagotovila, da se več odpadkov zbere na kopnem, zlasti smeti in odpadkov iz ribiškega sektorja, na primer odslužene ribiške opreme.

Komisarka za promet Violeta Bulc je ob tem izpostavila, da bodo s predlaganimi strožjimi ukrepi zagotovili, da se plastični odpadki ne odvržejo na morju, temveč se oddajo v primerne sprejemne zmogljivosti v pristaniščih.

"To bo letno pomenilo 300.000 ton manj odpadkov, odvrženih na morju, ter prihranilo do sedem milijonov evrov upravnih stroškov. Tudi slovensko obalno območje bo čistejše zaradi današnjega predloga," je poudarila Bulčeva.

EU je sicer v preteklosti že ukrepala v boju proti plastičnim odpadkom, na primer z omejitvijo uporabe plastičnih vrečk. Decembra lani je tudi dosegla politični dogovor o cilju, da se do leta 2030 reciklira 55 odstotkov plastičneembalaže.

Problem je v začetku leta na novo osvetlila Kitajska s prepovedjo uvoza plastičnih odpadkov, primernih za recikliranje. V letu 2016 je Kitajska po navedbah ameriške poslovne publikacije IndustryWeek uvozila 51 odstotkov globalnih plastičnih odpadkov, večinoma iz ZDA.

V povezavi s tem je Timmermans danes poudaril, da mora Evropa ta izziv spremeniti v priložnost in namesto preusmeritve izvoza plastičnih odpadkov v druge azijske države dokazati, da je sposobna sama reciklirati svoje odpadke.

Na problem vse več plastičnih odpadkov je pred dnevi v Bruslju opozoril tudi evropski komisar za proračun Günther Oettinger, ki je ob tem izpostavil možnost, da bi davek na plastiko postal novi lastni vir unije za polnjenje evropskega proračuna.

Ta zamisel ni del današnje strategije. Ali bo komisija dejansko predlagala, da naj davek na plastiko postane novi finančni vir unije, bo verjetno jasno maja, ko bo predstavila predlog za novi večletni finančni okvir po letu 2020.

Podpredsednik komisije Jyrki Katainen je danes ob predstavitvi strategije izrazil dvom, da bo ideja o evropskem davku na plastiko uresničena. Izpostavil je tudi očitno dejstvo, da z uspešnim izvajanjem nove strategije v bistvu ne bi pobrali veliko takšnega davka.

Javnomnenjska raziskava Eurobarometra o odnosu Evropejcev do okolja, objavljena septembra lani, kaže, da so tri četrtine Evropejcev zaskrbljene zaradi vpliva plastičnih proizvodov na njihovo zdravje. V Sloveniji je zaskrbljenih še več kot v povprečju v uniji, 82 odstotkov.

Čas za Zemljo
Čas za Zemljo FOTO:

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

nevseverjet
17. 01. 2018 16.01
+4
Včasih so vse zavijali v navaden tanek bel papir, tudi meso, salamo, kruh....Prodajalci na tržnici so iz papirja naredili vrečko in ti naložili sadje, zelenjavo....Potem so pa začeli nekateri inšpektorji,LJ aristokrati...in nazadnje politiki pametovati....najprej nad stekleno vračljivo embalažo, potem pa še nad papirjem za kruh, pa salamo.....no zdaj pa imamo posran planet, pa sendvič brez papirja na salami, pa vse razkuženo po HACCP-u....pa debile, ki nam pišejo pravila......
ceta69
17. 01. 2018 13.30
+1
če bi bila vsaj 5 centov odkupna cena za kg plastike,res da je volumenska folja mislim da bi problem veliko zmanjšali kot je sedaj....
frako
17. 01. 2018 18.48
+1
Buh ne dej, bo v profit firm ki vam računajo za odpadno plastiko in jo nato prodajo dalje padel.
srecnii
17. 01. 2018 11.50
Folk pljuva v lastno skledo.
RdečiKarton
17. 01. 2018 11.16
+6
Komu meče EU s svojo hinavščino pesek v oči. EU šteje samo profit. Briga njih za planet in za plastiko in za vse nas. Takšno je realno stanje.
jojo007
16. 01. 2018 22.52
+8
Kam sodijo kondomi oz. bo kakšen za večkratno uporabo :) OGLAS: Prodam malo rabljen kondom. ŠIFRA: ZELENI EVROPE
Darko32
17. 01. 2018 17.04
+2
Si pa našel primerjavo. Res je kam spada???.
tovida
19. 01. 2018 09.08
-1
lepo svojga tička spravi, dorasti in ko boš vedel čemu je namenjen ga uporabljal, pa ne boš rabil nobenega kondoma.
Eitipatapa
16. 01. 2018 20.52
+21
Ni ga bilo boljšega kot star rjav ''škrnicl'' v katerega so nam v trgovini vstavili sadje in zelenjavo ter tudi kruh. Mene najbolj moti embalaža na osnovi plastike, ki je povsem nepotrebna. Npr. novo pakiranje čaja 1001 cvet za domačo uporabo. Vsaka filter vrečica je pakirana še v aluminijasto-papirnatem zavitku. Verjetno zato, da ohrani svežino ampak naj ga ne biksajo no. Če je do sedaj bil čaj pakiran tako kot pred 30 leti, dober, naj pustijo to tudi v bodoče. Pri nas se med tednom spije kakšnih 6-8 litrov čaja in zato odvržemo v smeti vsaj 20 teh vrečic. Pa še je tovrstnih kiksov pri pakiranju prehrambenih produktov.
indal
17. 01. 2018 12.04
+3
V ta škrnicl, ki mu je mularija rekla kruhovc so tudi kaj zelenja zamotali pa so bli vsi srečni ;) Pa steklenice za olje, radensko, pivo. Sedaj tako poudarjajo kako smo ozaveščeni a včasih se s tem ni nihče ukvarjal ker je bilo samoumnevno. In da je liter vode v plastenki dražja kakor liter bencina je nekaj hudo narobe!
funk
16. 01. 2018 20.02
+8
Velja ta skrb evropske komisije tudi za vse smeti, ki jih "prinese" Mediteransko morje v Evropo?
devote
16. 01. 2018 19.27
-2
Enostavno, v ceno vsakega plasticnega izdelka bo potrebno vgraditi kavcijo in ga s tem narediti nekaj vrednega.
Darko32
17. 01. 2018 17.08
+1
Točno to. KAko je pokvarjena politika se pokaže iz pločevink. Hrvati so naredili to in odkupujejo nazaj pločevinke. Pri nas pa se dela samo, da nebi nihče dobil nič vrnjenega. Tako za vse plastične posode bi se uvedla kavcija in bi bila vračljiva. Kdo več zbere dobi več denarja vrnjenega. Včasih so šole organizirale akcije za zbiranje steklenic in so si tako zbrali denar za šolske potrebščine. Sedaj pa tudi otroke kaznujemo in jim ne damo vsaj malo veselja.
exdetektiv
16. 01. 2018 19.05
+9
A niso naši poslanci že enkrat o teh plastičnih vrečkah zadevo vrteli v parlamentu,,,kaj so naredili,,ugotovili..ukrepali..NIČČČČČČČČČČČČČČČ
BPGC
16. 01. 2018 18.56
+9
Namesto pkasticnih vreck bi lahko komot imeli papirnate. Vendar smo potem takoj ze pri drugem problemu.
exdetektiv
16. 01. 2018 19.08
+7
Misliš na problem posekanega lesa v gozdovih ? To je lubadar že zdavnaj opravil.
Banion
16. 01. 2018 19.36
+5
Malo bolj pazljivo bi morali zbirati star papir in bi bilo treba manj lesa, za papir se tako ali tako lahko uporabi les slabše kvalitete ki tudi za kurjavo ni najboljši, topol in podobno
BPGC
16. 01. 2018 22.02
+9
Najbolje je imeti stari dobri cekar in okolje bi nam zagotovo bilo hvalezno. Ali pa vrecke za veckratno uporabo.
Banion
16. 01. 2018 18.42
+17
polovico stvari iz plastike bi lahko nadomestili naravni ali vsaj okolju bolj prijazni materiali. V trgovinah je treba takoj prepovedati vse plastične vrečke, lahko so samo papirnate tudi za sadje. Otroške igrače so bile včasih vse lesene, zakaj niso še danes. polovica plastike pri pohištvu se da lepo nadomestiti z lesom, tudi razno vrtno pohištvo in če in če. Leni smo in ni m+nam mar za okolje to je težava sodobne družbe.