Življenje brez elektrike je za sodobnega človeka nepredstavljivo. V Sloveniji gospodinjstva porabijo približno četrtino celotne končne porabe električne energije. Povprečno gospodinjstvo naj bi na leto porabilo okoli 4000 kilovatnih ur električne energije, gospodinjstva, ki so pri porabi električne energije zelo varčna, pa naj bi uspela to povprečno porabo oklestiti tudi za 900 kilovatnih ur.
Kljub vse večji okoljski ozaveščenosti sodobnega človeka, ki se zaveda, da nekateri tradicionalni viri, ki se jih uporablja za pridobivanje električne energije, močno obremenjujejo okolje, pa strokovnjaki napovedujejo, da naj bi bili v prihodnjih letih priča še povečanju porabe električne energije.
Obračanje k obnovljivim virom električne energije je zato smotrna odločitev in rešitev, ki j – tudi ob izdatnih spodbudah države – uporablja vse več slovenskih gospodinjstev. Številni se odločajo za izkoriščanje sončne energije, ki je pravzaprav neomejena, okolju prijazna in – če odštejemo stroške investicije v sistem in njegovo vzdrževanje – tudi brezplačna. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko že z gradnjo sončne elektrarne z močjo 1kWp emisije CO2 znižamo za okoli 500 kg.
Prva sončna elektrarna v Sloveniji je bila nameščena leta 2001. Konec leta 2015 je bilo v Sloveniji nameščenih 3367 sončnih elektrarn v skupni moči 257,6 MW. Portal sončna-elektrarna.net navaja, da naj bi jih bilo največ na Štajerskem, zanimivo pa je, da jih je relativno malo (po navedbah portala okoli 10 odstotkov) na Primorskem, čeprav so tam po ocenah strokovnjakov optimalni pogoji za obratovanje sončnih elektrarn.
V precej večjem razcvetu je fotovoltaika v svetu, kjer zaznava celo 30-odstotno rast. Čeprav mnogi še vedno menijo, da so sončne elektrarne za gospodinjstva modna muha, je v viziji EU za fotovoltaiko je zapisano, da bodo do leta 2030 v EU namestili 200 gigavatov zmogljivosti. Če bo ta cilj dosežen, bi to predstavljalo štiri odstotke svetovne proizvodnje električne energije. Do leta 2050 pa naj bi po optimističnih bruseljskih načrtih delež fotovoltaične energije v EU dosegel okoli 20 odstotkov.
Država pomaga pri investiciji – kako do denarja?
Obrestna mera je trimesečni EURIBOR +1,3 odstotka, odplačilna doba posojila pa 10 let. Kot navajajo v razpisnih pogojih, je kreditiranje mogoče do višine priznanih stroškov naložbe in največ 40.000 evrov, vendar ne več od priznanih stroškov naložbe.
Ob okoljskih vidikih, že omenjenih spodbudah države in dejstvu, da mnogi nepremičninarji trdijo, da je nepremičnina, opremljena z lastno sončno elektrarno tudi več vredna, se seveda za investitorja pogosto vse začne in konča pri denarju oziroma smotrnosti naložbe. Skrbno načrtovanje in kakovostna izvedba investicije sta ključ do tega, da boste z novo pridobitvijo vašega gospodinjstva zadovoljni, svetujejo strokovnjaki.
Da boste sonce izkoristili optimalno ...
Pred investicijo je prvo pomembno vprašanje – ali moja hiša ali kakšen drug objekt, na katerega bi želeli namestiti sončno elektrarno, stoji na območju, kjer bo njeno delovanje učinkovito.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je povprečno sončno obsevanje na površinsko enoto v Sloveniji približno 1242 kWh/m2. Letni energijski donos pri povprečnem letnem sončnem obsevanju pa od okoli 950 kWh/kWp za slabše lege in do 1150 kWh/kWp za odlične lege.
Pri načrtovanju sončne elektrarne je treba biti glede sončnega obsevanja glede na lego objekta natančen in previden, svetujejo strokovnjaki, sicer se vam lahko zgodi, da bo predvidena količina pridobljene energije veliko preoptimistična.
Marsikaj je odvisno tudi od strehe. PV moduli ne smejo biti v senci, to velja tudi za primere, ko bi jih osenčili dimniki, zračniki, drevesa ali kaj podobnega. Najprimernejša streha je po izračunih strokovnjakov tista, ki je orientirana na jug, jugovzhod ali jugozahod in ima naklon med 20 in 60 stopinj. Najoptimalnejša naj bi bila kombinacija orientacije na jug in strešnega naklona med 30 in 35 stopinj. Pri večjem ali manjšem kotnem naklonu predvidevajo izgube v višini pet odstotkov, v primeru postavitve fasadnega sistema z vertikalno postavitvijo pa so izgube še večje. Vseeno pa strokovnjaki še dodajajo, da obstajajo vse bolj inovativne rešitve tudi za manj običajne naklone streh, tudi za povsem ravne strehe.
Sem lahko "sam svoj mojster" in koliko je birokracije?
Marsikoga skrbi, da bi sončna elektrarna na njegovi strehi povzročila škodo. Svetovalci odgovarjajo, da streha zaradi vgradnje fotovoltaičnih modulov ni nič manj trdna ali vodotesna, saj izvajalci za namestitve sistemov uporabljajo profesionalni sistem s primernimi nosilci in konstrukcijo. A tudi tukaj opozorilo na previdnost ne bo odveč.
Preden izvajalcu zaupate poseg na lastni strehi, se pozanimajte o materialih, ki jih uporablja in primernih referencah. Napačna namestitev sistema ima lahko namreč tudi resne posledice, čeprav načeloma sama postavitev sistema ni izjemno zapletena.
Če se vseeno odločite, da boste "sam svoj mojster", naj bi vam postavitev strešnega sistema vzela dva do tri dni, priklop sistema na električno omrežje in povezavo razsmernikov pa mora seveda opraviti pooblaščeni električar, ki je v stiku z vašim distributerjem električne energije.
Gradbenega dovoljenja za sončno elektrarno ne potrebujete, če le-to nameščate na streho objekta. Potrebujete pa ga za sisteme, ki so prosto postavljeni na zemljiščih. A pozor – kot so nas opozorili na Eko skladu – če se boste potegovali za njihove finančne vzpodbude, še preden se lotite izpolnjevanja dokumentacije, preverite, ali je objekt, na katerega nameravate nameščati sistem, legaliziran. Brez gradbenega dovoljena in izpolnjevanja drugih birokratskih zahtev o legalizaciji objekta, bo namreč vaša vloga zavrnjena!
Glede na lokacijo lahko obstajajo še druga zahtevana soglasja, preden začnete z gradnjo sončne elektrarne - naravovarstveno, kulturnovarstveno, vodovarstveno, občinsko ... Pa tudi požarni načrt, ki se ga dostavi gasilcem.
Marsikdo se sprašuje, kako velik sistem naj namesti. To je odvisno predvsem od dveh dejavnikov, so nam povedali projektanti sončnih elektrarn. Od površine, ki jo imate na voljo in globine vaše denarnice. Načeloma pa kot smotrno naložbo priporočajo sistem, večji od 3 kWp. Tudi tukaj pa velja - večji kot je sistem, višji je donos. Prostorsko sicer za 1kWp potrebujete površino od 7-10 kvadratnih metrov, ki vam prinese na leto okoli 1000-1200 kWh.
Cene za postavitev takšnega sistema se razlikujejo od ponudnikov, načeloma pa se gibljejo od 1500 do 2500 evrov. Strokovnjaki ocenjujejo, da za povprečno stanovanjsko hišo, ki se ogreva s toplotno črpalko, potrebuje sončno elektrarno v velikosti 10 kW. Ob ogrevanju z drugimi energenti okoli 7 kW. Sistem bo potrebno tudi vzdrževati, kar sicer predstavlja minimalne stroške in nekaj dela – kot je na primer odstranjevanje vej, ki bi na sistem metale senco, dobra ideja pa je tudi zavarovanje sistema.
Katere module izbrati?
Večina se pri načrtovanju sistema znajde tudi pred vprašanjem, katere module izbrati, na trgu je namreč na voljo več rešitev. Strokovnjaki pravijo, da boste pravi tip za svojo streho najlažje izbrali skupaj s svojim projektantom glede na površino strehe, njeno orientacijo in naklon.
Proizvajalci monokristalne celice priporočajo pri dobrih pogojih sončnega obsevanja, njihov izkoristek ocenjujejo med 15-19 odstotki.
Najpogosteje se na strehah znajdejo polikristalne celice, ki jih proizvajalci svetujejo za večje strešne površine in postavitve na prostem. Strokovnjaki ocenjujejo, da so za naše okolje zelo primerne, saj se dobre donose dosega tudi v območju difuzne svetlobe. Izkoristke ocenjujejo na 13-18 odstotkov.
Za velike odprte površine pa mnogi izberejo celice iz amorfnega silicija, ki sicer za postavitev potrebujejo približno dvakrat tolikšno površino kot moduli s kristalnimi celicami, da dosežejo enake donose. So cenovno ugodnejši in dobro delujejo tudi v slabših svetlobnih pogojih in izkoriščajo difuzno svetlobo. Izkoristke ocenjujejo med 5 in 8 odstotki.
Električna energija, ki jo proizvedejo male sončne elektrarne gospodinjstev, se običajno oddaja v omrežje, na voljo pa so tudi sistemi, ki služijo za lastno porabo proizvedene elektrike.
Večino sončnih elektrarn smo pri nas sicer postavili od leta 2010 do 2013, potem se je gradnja sončnih elektrarn skoraj popolnoma ustavila. Precej na račun spremenjene uredbe države in razvpitih primerov, ko so upokojenci ostajali brez pokojnin, ker so pristojni domače elektrarne videli kot pridobitno dejavnost. Trajalo je več let, da je država uredbo le popravila.
Danes zakonodajno samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov ureja uredba, ki se je začela uporabljati 15. januarja 2016. Največja nazivna moč naprave za samooskrbo je 11 kW. Poleg uredbe velja tudi Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz OVE, ki predpisuje določene varnostne zahteve za te naprave. Pred priključitvijo sistema je treba pri distribucijskemu operaterju pridobiti soglasje za priključitev.
Ker pri samooskrbni ne gre za opravljanje pridobitne dejavnosti in ne bo prodaje električne energije, registracija fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti ni potrebna, potrebujete pa pogodbo o samooskrbi.
Investicija se povrne preko nižjih računov za elektriko. Povrne se v 7-10 letih, ocenjujejo strokovnjaki.
Sistem samooskrbe s sočno energijo deluje po sistemu Neto meritev (NET metering), po katerem se pri obračunu električne energije in omrežnine upošteva tista količina električne energije (kWh), ki predstavlja razliko med prevzeto in oddano delovno električno energijo (kWh), odčitano na istem merilnem mestu ob zaključku obračunskega obdobja - konec koledarskega leta, pojasnjujejo na portalu Gen-I Sonce.
Ker uredba, ki ureja področje, predvideva, da se morebitni presežki električne energije, oddane v omrežje na letni ravni, podarijo vašemu distributerju, torej ni smiselno, da proizvajate več elektrike kot jo potrebujete. Dobra novica pa je, da v sistemu net-meteringa ni potrebno plačevati omrežnine. Omrežnina namreč na računu za elektriko predstavlja precej velik delež, če imate svojo sončno elektrarno, pa se plača samo za del, ki predstavlja razliko med odvzeto in oddano električno energijo.
KOMENTARJI (186)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.