Komisija prižgala zeleno luč za banke. NLB, NKBM in Abanka spet državne

Država je danes po prejemu soglasja s strani Evropske komisije izpeljala ukrepe za pomoč NLB, NKBM in Abanki ter Probanki in Factor banki, ki sta v postopku nadzorovane likvidacije.

NLB je dokapitalizirala za 1,551 milijarde evrov, NKBM za 870 milijonov, Abanko za 348 milijonov, Factor banko in Probanko pa za skupaj 445 milijonov evrov. Kot so sporočili iz bank, bo osnovni kapital NLB po dokapitalizaciji 200 milijonov evrov, v NKBM in v Abanki pa 150 milijonov evrov. Država tako postaja edini lastnik vseh treh bank.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa je danes z NLB in NKBM podpisala že tudi pogodbo o prenosu terjatev na t. i. slabo banko. Prenos prvega paketa terjatev je po uskladitvi še zadnjih podrobnosti predviden za petek.

Za NLB je država zagotovila dokapitalizacijo v denarju v višini 1,141 milijarde evrov in v državnih obveznicah v višini 410 milijonov evrov.

Za NKBM je dokapitalizacija v denarju znašala 620 milijonov evrov, v obveznicah pa v višini 250 milijonov evrov.

Za Abanko je dokapitalizacija v denarju zanašala 348 milijonov evrov, dokapitalizacijo v obveznicah v višini 243 milijonov evrov pa bo lahko izvedla po prejemu končnega soglasja Evropske komisije.

Probanko je država za izvedbo nadzorovanega postopka likvidacije dokapitalizirala v višini 176 milijonov evrov, in sicer za 160 milijonov evrov v denarju in za 16 milijonov evrov v obveznicah.

Dokapitalizacija Factor banke pa znaša 269 milijonov evrov, in to za 160 milijonov evrov v denarju in za 109 milijonov evrov v obveznicah.

Ob tem so delničarji in imetniki podrejenega dolga k pokritju izgub v petih bankah prispevali skupno 505 milijonov evrov, so sporočili s finančnega ministrstva.

Almunia: Današnje odločitve bodo okrepile zaupanje v slovenske banke

"Današnje odločitve o NLB, NKBM, Factor banki, Probanki in Abanki bodo okrepile zaupanje v slovenske banke," je poudaril evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia.

Po rezultatih pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testih bodo načrtovani ukrepi za urejeno sanacijo in likvidacijo bank zagotovili, da se bo lahko slovensko gospodarstvo zanašalo na zanesljiv in zdrav bančni sektor, je še izpostavil komisar.

Medja prve prenose na slabo banko pričakuje čim prej

"Danes smo podpisali krovno pogodbo, ki ureja prenos, treba je skleniti še pogodbo o upravljanju storitev in pogodbo o upravljanju s sredstvi, ki sta dodatna dokumenta, kar bi uredili do konca tedna," je pojasnil predsednik uprave NLB Janko Medja.

Po njegovih besedah bo proces fizično potekal nekaj mesecev, po načrtu naj bi bil zaključen do konca aprila. Medja prvi paket prenosa slabih terjatev na DUTB pričakuje čim prej.

Izredni ukrepi Banke Slovenije, ki tudi v tem trenutku tečejo, po pojasnilih prvega moža NLB vključujejo tudi prenehanje t. i. kvalificiranih obveznosti banke, to je najprej izničenje vseh prejšnjih delnic banke in potem v drugem koraku tudi vseh podrejenih instrumentov.

Za dokapitalizacijo je bil po njegovih pojasnilih uporabljen depozit, ki ga je država imela v NLB. To za likvidnost banke ničesar ne spremeni, saj je to likvidnostno "popolnoma nevtralna operacija".

Po njegovih pojasnilih je celotni rezultat tega, da se bo banka do konca leta dokončno "očistila bremena iz preteklosti in se istočasno dokapitalizirala, kar bo predstavljalo varno osnovo za nadaljnje poslovanje".

Prvi mož NLB računa, da bo imela banka konec leta "seveda zelo negativen rezultat", ker bodo oblikovali še vse potrebne slabitve, ki jih ugotavljajo kot nujne. Hkrati pa bo imela banka zagotovljeno kapitalsko ustreznost zaradi te dokapitalizacije.

Čufer: Vse poteka, kot mora

"Vse poteka, kot mora," pa je današnje dogajanje komentiral finančni minister Uroš Čufer. V Sloveniji so tako po ministrovih besedah danes tudi že začeli izvajati ukrepe v skladu z odločitvijo vlade prejšnji teden in današnjo zeleno lučjo Bruslja. "Vseh pet bank smo dokapitalizirali, izbrisali podrejene lastnike obveznic in obstoječe lastnike delnic teh bank, NKBM in NLB pa sta tudi podpisali pogodbo z DUTB za prenos terjatev," je Čufer povzel ukrepanje.

Poleg tega je tudi ustavno sodišče odločilo, da ni razloga za zadržanje izvrševanja več členov novele zakona o bančništvu, je še izpostavil finančni minister. "Tako da stvari se dogajajo, kot se morajo," je sklenil.

Pahor za privatizacijo vseh treh bank

Predsednik republike Borut Pahor se zavzema za privatizacijo vseh treh bank, v katerih ima država delež, NLB, NKBM in Abanke Vipa. Kot je poudaril v pogovoru za Finance, je zanj pomembno, da imamo banke, ki opravljajo svoje delo, da servisirajo gospodarstvo in prebivalstvo, ne pa lastništvo bank, ki tega ne opravljajo.

"Prav tako bi lahko pri upravljanju državnega premoženja v uprave dali tuje strokovnjake in da bi morali zakonodajo prilagoditi tako, da ne bi omejevali njihovega sodelovanja, temveč ga spodbujali," je dejal Pahor.

Bančna luknja je zanj v okviru pričakovanj. "Ampak, da se razumemo, to je resna težava. Dobro je, da jo lahko rešimo sami, slabo pa, da gre toliko denarja davkoplačevalcev v sanacijo bančnega sistema," je dejal. Po Pahorjevem mnenju je dobro, da se hkrati zaostruje odgovornost v zvezi z napačnimi ravnanji – ne le protipravnimi, temveč tudi v zvezi z napačnimi presojami. "Tu nihče ne sme biti izvzet," je dodal.

O tem, da naj mu, takrat kot premierju, nekdanji finančni minister Franc Križanič ne bi povedal, da imajo domače banke težave, je Pahor odvrnil: "Težko bi izrekel tako hudo obtožbo, zlasti ker vem, kakšen je Križaničev pogled na bančni sistem – drugačen od mojega. Njegov je bil v smislu gledanja skozi prizmo 'nacionalnega interesa'."

Pahor je naklonjen temu, da bi se vzpostavili boljši pogoji za večja tuja vlaganja, to "avtomatično prikliče tujo pamet, mentaliteto, želimo si te, ki je usmerjena v razvoj in odgovornost, gospodarnost".