FOTO: Bratuškova: Iz prve roke vam povem, da smo bili zelo, zelo na robu

Dogajanje na političnem parketu je v zadnjih tednih precej pestro in nič drugače ni danes. Poslanke in poslanci so namreč seznanili z odstopom Alenke Bratušek s položaja predsednice vlade. S tem je mandat prenehal celotni vladi, torej tudi vsem ministrom.

Bratuškova je v nagovoru poslancem dejala, da je odstopila "nemirne, a čiste vesti". Po njenem je Slovenija danes v takšnem stanju, da si preizkušnjo predčasnih volitev lahko privošči. "Naši rezultati kažejo, da se da tudi samo v enem letu narediti velike korake," je dejala.

Bratuškova se je uvodoma vsem skupaj zahvalila za sodelovanje v minulem letu. V vsem tem času po njenih besedah ni bilo ničesar takega, kar bi seglo čez meje običajne demokratične razprave in procedure, kar vidi kot enega od uspehov "naše, evropske Slovenije".

A na osnovi vsega, kar se je zadnje tedne zgodilo, je trdno prepričana, da je za doseganje skupnih ciljev treba temeljito spremeniti nekatera osnovna pravila političnega premisleka in ravnanja v Sloveniji.

Kot je pojasnila, je odstopila, ker želi s tem prispevati k čim hitrejši rešitvi položaja, v katerem sta se njena vlada in koalicija znašli po tem, ko v dosedanji stranki ni dobila zadostne podpore. "S takšno popotnico ne morem ne odgovorno voditi vlade ne preverjati zaupnice tu, med vami," je povedala Bratuškova.

Ni želela izzvati dodatne krize

Ob tem je poudarila, da s preuranjenimi ali nepremišljenimi potezami ni želela izzvati kakršnekoli dodatne krize. Ko je po pogovoru in dogovoru z dosedanjimi koalicijskimi partnerji uvidela jasno pripravljenost, da gredo na predčasne volitve dovolj zgodaj, še pred poletjem, in ko ji je v tej nameri jasno podporo dal tudi predsednik republike, je lahko odstopila, je dejala danes Bratuškova.

Po enem letu vodenja vlade je Bratuškova ponosna, da so stabilizirali javne finance in utrdili položaj Slovenije na mednarodnih in finančnih trgih. Prvič po petih letih je spet pozitivna tudi gospodarska rast, število brezposelnih pa se zmanjšuje, je naštevala in dodala, da praktično vse institucije, ki pripravljajo makroekonomske napovedi, so te napovedi za Slovenijo bistveno izboljšale.

Med drugim je pokazala na podatke, ki kažejo, da so napovedi za letošnje leto bistveno bolj obetavne, kot so bile predhodne. In to je po njenem posledica njihovega trdega in dobrega dela, je prepričana.

Opravljali bodo le tekoče posle

Bratuškova je napovedala, da bo njena vlada, ki bo odslej opravljala le tekoče posle, do prisege nove vlade vztrajala pri izpolnjevanju tistih nalog, ki so že doslej obrodile sadove.

Tako bodo nadaljevali delo na razdolževanju in prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, kar da je ključna naloga po sanaciji bančnega sistema. Če bo pripravljenost, bodo nadaljevali na zakonu o fiskalnem pravilu, kjer morajo poiskati dvotretjinsko soglasje.

Zakon o Slovenskem državnem holdingu jih zavezuje, da nadaljujejo postopke implementacije tega zakona, vključno s pripravo strategije upravljanja, je spomnila. Obenem nameravajo nadaljevati tudi z nujnimi spremembami na področju zdravstva.

Kaj še sodi med tekoče posle, si preberite tukaj.

Bratuškova je v govoru vse še pozvala, da v prihodnjih potezah pomislijo na to, s koliko truda smo se izognili trojki, s koliko napora vrnili Slovenijo na zemljevid stabilnih trgov in s koliko težko sposojenega denarja ustvarili pogoje za učinkovito delo bank kot opore gospodarskemu preboju.

Poslanke in poslanci so se seznanili tudi z odstopom Romane Tomc s položaja podpredsednice državnega zbora. Kot je v nagovoru povedala Tomčeva, je njen odstop "poziv k bolj pravni in pravični državi" ter poziv k priznanju, da brez korenitih sprememb v državi "ne bomo postali razvita, pravična, solidarna in demokratična država".

Kdaj na predčasne volitve?

Začel je tudi teči 30-dnevni rok, v katerem lahko predsednik republike Borut Pahor predlaga kandidata za novega mandatarja. Ustavni pravniki so Pahorju včeraj svetovali, da naj le poskuša poiskati primernega kandidata. Če bi svojo odločitev, da v tem roku za ta položaj ne predlaga nikogar, prepričljivo utemeljil, pa bi se rok lahko tudi skrajšal. Pahor je sicer po posvetu s pravniki dejal, da je edini ustavnopravno neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil in volitev avgust. "Moč je sklepati, da volitve v juniju niso mogoče, pač pa upoštevajoč roke bolj mogoče v juliju," je dodal Pahor.

Sprejeli sklepe glede delovnih teles

Poleg seznanitve z odstopom Tomčeve so poslanke in poslanci z 71 glasovi za in brez glasu proti potrdili sklep o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, s 40 glasovi za in 21 proti pa sklep o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ.

V razpravi o novi organizaciji dela so bili nad predlaganim sklepom nezadovoljni zlasti v SDS. Kot je opozoril vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, predlog ni skladen z določbami poslovnika. Pojasnil je, da nikjer ni definirana koalicija, obenem pa je po novem določeno, da poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki se je odcepila od poslanske skupine PS, pripadajo sedeži v delovnih telesih in imajo ponekod celo več glasovalnih pravic kot poslanske skupine, ki so večje od njih. Tanko se je obregnil tudi ob nekatere predloge vodij posameznih delovnih teles.

Predsednik DZ Janko Veber je Tankove očitke zavrnil kot nekorektne. Postopek, s katerim so prišli do predloga sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ, so po njegovih besedah vodili v skladu s poslovnikom, potrdil pa ga je tudi kolegij. "Dejstvo pa je, da idealnega sorazmernega deleža pri posamezni poslanski skupini nikoli ni bilo mogoče doseči, zato je potreben dogovor in ta dogovor je bil dosežen," je še poudaril Veber.