Bratuškova bi poleg enega ali dveh javnih podjetij prodala tudi NKBM

Po vstopu Hrvaške v EU in schengen bosta Zagreb in Ljubljana veliko bolj partnerja kot tekmeca, je v pogovoru za sobotno prilogo Jutranjega lista Magazin poudarila slovenska premierka Alenka Bratušek. Predsednica slovenske vlade je med drugim poudarila, da bo njena vlada vztrajala pri zagonu gospodarske rasti v državi in konsolidaciji javnih financ.

Premierka Bratuškova je ocenila, da so bili odnosi med Hrvaško in Slovenijo vedno dobri. Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo pa državi vidi kot strateški partnerki in tudi kot partnerki v vsakdanjem življenju ljudi ob meddržavni meji.

Prepričana je, da bo mogoče uresničiti še tesnejše gospodarske vezi med državama in njun skupen nastop na tretjih trgih, saj sta slovensko in hrvaško gospodarstvo komplementarni.

V zvezi z interesom Agrokorja za nakup Mercatorja je premierka opozorila, da bi v primeru prodaje slovenske trgovske verige hrvaškemu živilskemu koncernu namesto dveh družb s težavami lahko dobili eno podjetje s še večjimi problemi.

Pojasnila je, da ni podrobno spremljala zgodbe, a je prebrala, da ima Agrokor določene finančne obveznosti in da se zastavlja vprašanje, ali bo lahko servisiral poslovanje Mercatorja.

Bratuškova bi prodala NKBM

Glede notranjepolitičnih razmer v Sloveniji je predsednica vlade dejala, da mora Slovenija nujno prodati nekaj podjetij, ki so v državni lasti.

"Ne glede na težo današnjega stanja je moja ocena, da podjetja ni treba prodati za vsako ceno, še posebej zdaj, ko imajo nizko ceno. Treba se je odločiti, katera podjetja bomo prodali in pod kakšnimi pogoji," je dejala Bratuškova.

Kot svojo osebno željo je ob tem navedla, da bi bilo treba poleg enega ali dveh javnih podjetjih prodati tudi eno od državnih bank, ter ocenila, da bo to Nova Kreditna banka Maribor.

"Ni produktivno zgolj zniževati stroškov"

Ključni zadevi v reformah, ki jih bo njena vlada predstavila Evropski komisiji, bosta, tako Bratuškova, zagotavljanje gospodarske rasti in nadaljevanje konsolidacije javnih financ.

"Vlada nikakor ne nasprotuje varčevanju, sicer pa je po našem prepričanju treba gledati na obe strani, tako na stroške kot prihodke. Ni produktivno zgolj zniževati stroškov," je poudarila. Potrdila je, da v vladi razmišljajo o dvigu DDV in uvedbi kriznega davka.

Dodala je, da je Slovenija v Bruslju povsem po nepotrebnem obljubila, da bo fiskalno pravilo vpisala v ustavo. Pomembnejše je, kdaj naj bi to pravilo uveljavili – če leta 2015, bo to pomenilo za 30 odstotkov manjšo javno porabo ter plače v javnem sektorju, kar je nesprejemljivo. Kot je dodala, je potreben daljši rok za konsolidacijo javnih financ.

Fiskalno pravilo da, a ne na škodo socialne države

"Če je treba vpisati fiskalno pravilo v ustavo, to ne sme biti na škodo socialne države," je znova poudarila Bratuškova. Ponovila je, da ne želi živeti v državi, v kateri sta zdravstvo in izobrazba dostopna le tistim, ki imajo denar.

Za oživitev slovenskega gospodarstva je po njenem mnenju nujna sanacija bančnega sistema, junija naj bi reševali prvi primer "slabe banke".

Kot infrastrukturne projekte, ki jih bo sofinancirala vlada, je omenila hidroelektrarne na srednji Savi, medtem ko je dokumentacijo za posodobitev železniške proge proti Kopru treba še dodelati in poiskati partnerja iz zasebnega sektorja.

Ob upoštevanju krize je menila še, da je vprašanje solidarnosti v EU ključno za njen razvoj.

"Nemogoče je govoriti o skupnosti držav, v kateri nekatere države, kot je Nemčija, dobijo posojila z negativnimi obrestmi, medtem ko morajo nekatere druge, kot sta Slovenija in Hrvaška, plačati 5,5-odstotne obresti namesto sprejemljivih dveh ali dveh odstotkov in pol. S stališča razvoja neke države in EU kot skupnosti držav je to izjemno nevarno. Na drugi strani pa je razumljivo, da Nemčija ne želi plačevati tujih dolgov," je dejala premierka.