Boste tudi vi letos barvali pirhe? Pomnite: kakršna reja, takšna jajca!

V velikonočnem času so naše mize še posebej bogato obložene. Na mizi tako poleg šunke, potice in hrena najdemo tudi pisane pirhe. Statistika za leto 2010 je pokazala, da Slovenec v povprečju porabi za prehrano deset kilogramov jajc letno. Slovenija po porabi jajc za evropskim povprečjem zaostaja za 10 do 15 odstotkov. Leta 2010 je poraba na osebo dosegla 167 jajc, medtem ko so jih v Paragvaju, ki je na lestvici porabe jajc na osebo na prvem mestu, v letu 2009 porabili 325. Med evropskimi državami je bila najvišje z 280 porabljenimi jajci na osebo letno Danska.

Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije so v Sloveniji leta 2010 proizvedli 357 milijonov jajc. Domača prireja je dosegla približno 21.400 ton, medtem ko je domača poraba jajc znašala 23.100 ton. Poraba jajc za prehrano je v tem letu znašala približno deset kilogramov na prebivalca. Stopnja samooskrbe je tako v Sloveniji leta 2010 dosegla 93 odstotkov.

Od vas je odvisno, kakšna jajca boste za veliko noč pobarvali. Opozorilo glede kakovosti jajc ne bo odveč, saj je znano, da med velikonočnimi prazniki pač pojemo precej večjo količino jajc od običajne.

Kako veste, v katero vrsto reje spadajo kokoši nesnice, ki so znesle kupljena jajca?

Na osnovi oznak, ki so navedene na embalaži in na lupini jajca, lahko prepoznate tip reje. Jajca, ki so jih znesle kokoši v baterijski reji, so označena s številko 3. Baterijska reja pomeni, da so kokoši v kletkah (posamezno ali po več skupaj). To je najintenzivnejša oblika reje in hkrati najmanj kakovostna. S številko 2 so označena jajca, ki so jih znesle kokoši iz talne ali hlevske reje. Pri talni ali hlevski reji se kokoši prosto gibljejo po hlevu, jajca pa znesejo v posebej urejenih gnezdih. Tudi ta vrsta reje je intenzivna. Jajca kokoši iz proste ali pašne reje prepoznamo po številki 1. Pri tem načinu reje so lahko kokoši čez dan zunaj, če to dovoljujejo vremenske razmere, in se prosto pasejo. Če pa so jajca znesle kokoši iz ekološke reje, imajo oznako 0. Ekološka reja pomeni, da morajo biti kokoši nesnice v prosti reji, hranijo pa jih s krmo, ki je pridelana brez uporabe zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil.

Kakovostna jajca in naravna barvila gredo z roko v roki

Ni pa zanemarljivo poskrbeti tudi za čim naravnejša barvila. Barvila namreč skozi razpokano lupino prodrejo v jajce. Številna umetna barvila vsebujejo zdravju nevarna azobarvila, zato je najbolje, da velikonočne pirhe pobarvamo na naraven način.

Nekaj idej za naravno barvanje jajc, ki so jih pripravili pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Postopek je dolgotrajnejši in tudi kričečih barv ne dobimo, si pa zagotovimo zdrave in lepe pisanice. Kava: v hladno vodo stresemo toliko kave, kot da bi želeli skuhati močnejšo turško kavo, premešamo in nato dodamo jajca. Zelo počasi segrevamo in jajca kuhamo na minimalnem plamenu. Jajca se obarvajo rjavo. Kurkuma: recept je enak kot za barvanje v kavi, le da jo nadomestimo s kurkumo. Rezultat: rumena barva. Pesa: ugotovili so, da barvanje v soku iz vložene pese ne uspe. Barvo iz sveže pese pa so pripravili tako, da so pol kilograma pese narezali na koščke, jih prelili z vodo ter skuhali. Tekočino so precedili, dodali žličko kisa in v njej zelo počasi kuhali jajca. Barva jajčne lupine je postala nežno rožnate barve. Borovnice: jajca so barvali v čaju iz posušenih borovnic. Pripravili so nekoliko močnejši čaj, kot je pisalo v navodilih, in med kuhanjem borovnice z vilicami nekoliko potlačili. V precejenem čaju so nato na majhnem plamenu kuhali jajca, ki so se intenzivno obarvala od temno vijolične do že skoraj črne barve.

Pomembni je tudi, da pirhi niso predolgo v košarici. Najpozneje v dveh urah po kuhanju pirhe shranite v hladilnik, porabiti pa jih morate v sedmih dneh, saj se boste le tako izognili tveganju, da bi imeli težave z želodcem. Da vaša košara na mizi ne bo prazna, v njej pustite nekaj pirhov "za okras", ki jih ne boste pojedli.