Borze v rdečem, Obama pa še upa na dogovor

Newyorški borzni indeksi so pretekli trgovalni teden vsak dan padali, ker se politiki v Washingtonu še vedno niso dogovorili, kako se bodo izognili tako imenovanemu fiskalnemu prepadu. Ta namreč po 1. januarju grozi zaradi povišanja davkov in zmanjšanja proračunske porabe.

Industrijski indeks Dow Jones je na tedenski ravni nazadoval za 252,73 točke oz. 1,9 odstotka na vrednost 12.928,11 točke. Širši indeks Standard & Poor's 500 se je znižal za 27,72 točke oz. 1,9 odstotka na 1402,43 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 60,70 točke oz. dva odstotka na 2960,31 točke.

Predsednik ZDA Barack Obama je v petek na pogovor pozval kongresne voditelje demokratske in republikanske stranke, ki so se zavezali, da bodo do novega leta še enkrat poskusili sprejeti ustrezne zakone proti prepadu, vendar jim vlagatelji ne verjamejo preveč in indeksi so doživeli največji enodnevni padec v preteklem tednu.

Dow Jones je v petek glede na četrtek nazadoval za 158,20 točke oz. 1,2 odstotka, S&P 500 za 15,67 točke oz. 1,1 odstotka, Nasdaq pa za 25,59 točke oz. 0,9 odstotka. Nazadovanje indeksov je bilo najmočnejše zadnjih 20 minut trgovanja, ko so vlagatelji izvedeli, da Obama ne bo dal na mizo svojega predloga glede reševanja fiskalnega prepada, ampak bo delo prepustil senatu.

Borzni indeksi so imeli sicer dobro leto, ki ga zdaj na koncu kvari grožnja fiskalnega prepada. Dow Jones je letos pridobil 720,55 točke oz. 5,9 odstotka, S&P 500 144,83 točke oz. 11,5 odstotka, Nasdaq pa 355,16 točke oz. 13,6 odstotka. Na Wall Streetu bodo trgovali tudi v ponedeljek.

Obama pravi, da mu zadnji sestanek s senatorji, na katerem so skušali oblikovati zakon, ki bi ga lahko sprejeli tako v senatu kot v predstavniškem domu, vliva zmerni optimizem. A kongres ima le še štiri dni časa za dosego dogovora, če kompromisa ne bo, je Obama napovedal, da bo vložil zahtevo za hitro glasovanje o preprečitvi povišanja davkov. "Zdaj je čas za takojšnje ukrepanje," je dejal Obama.

Tudi kongresniki se zavedajo resnosti položaja

Vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade je zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da prepreči višje davke in nižjo porabo ter s tem recesijo.

Predsednik predstavniškega doma republikanec John Boehner iz Ohia je sporočil, da bo počakal, kaj bo nastalo v senatu, in se bo potem odločil. Vodja senatne manjšine republikanec Mitch McConnell iz Kentuckyja je izrazil optimizem, da bo dogovor lahko predstavljen članstvu do nedelje. O predlogu bo nato najprej glasoval senat, predstavniški dom pa ga potem lahko potrdi ali zavrne.

Če dogovora ne bo, bo Reid dal na glasovanje zelo omejen predlog, ki bi zvišal davke le za letni družinski dohodek nad 250.000 dolarjev in bi podaljšal podporo 2,1 milijona dolgoročno brezposelnim Američanom. V torek je zaradi novega leta v ZDA dela prost dan, vendar lahko kongres v sedanji sestavi zadeve uredi še v sredo. Potem začne zasedati nov kongres.

Obe strani sta se do zdaj najbolj prepirali glede davkov. Republikanci so zavračali vsako povišanje davkov, vendar zaman, saj bodo ti 1. januarja avtomatično višji za vse. Obama je najprej zahteval zvišanje davkov za dohodek poročenega para nad 250.000 dolarjev, pozneje pa je popustil in zvišal mejo na 400.000. Sedaj se je vrnil na 250.000.

Januarja potečejo davčne olajšave, sprejete v času predsednika Georgea Busha mlajšega, začnejo pa veljati avtomatični varčevalni ukrepi, o katerih sta se stranki dogovorili leta 2011, po prepiru glede zvišanja meje javnega dolga. Republikanci zaradi visokih proračunskih primanjkljajev meje niso hoteli povišati brez zmanjšanja porabe razen za vojsko.