Bomo kmalu plačevali davek na pse?

Država se po vseh močeh trudi polniti blagajno, a je zaradi težke situacije v gospodarstvu in ob vse večjih socialnih stiskah ljudi vsakršno dodatno obdavčevanje v družbi komaj sprejemljivo. Po davku na nepremičnine, dvigu davku na dodano vrednost je pred kratkim javnost šokiral predlog, da bi uvedli celo tako imenovani davek na pse. Govori se o znesku 10 evrov letno za enega psa.

Predlog je podala Kinološka zveza Slovenije, dajatev pa bi uvedli le pod pogojem, da bi v dogovoru z veterinarji in zavetišči po drugi strani uvedli brezplačno čipiranje, znižali stroške cepljenja, subvencionirali kastracije in sterilizacije ter morebitne druge stroške lastnikov psov. Z brezplačnim čipiranjem bi se povečal nadzor nad populacijo, s tem pa bi nato po njihovih besedah lastnike prisilili k bolj odgovornemu ravnanju, kar bi pomenilo tudi manjše število psov v zavetiščih.

"Davek ni naš osnovni predlog. Mi iščemo načine za znižanje finančne obremenitve lastnikov psov, predlagamo načelne rešitve. Pričakujemo, da bomo oblikovali sistem, ki pa bo seveda imel tudi neke svoje stroške," je pojasnil predsednik zveze Blaž Kavčič in dodal, da bi slednje pokril omenjeni davek. Kot pravi, stroški cepljenja, čipiranje, sterilizacija in druge obveznosti odgovornega lastnika psa neustavljivo naraščajo. V zadnjih osmih letih so se kar trojno povečali, ugotavlja in dodaja, da je tudi to eden od razlogov, da mladiči pristanejo v zavetiščih, s katerimi sicer upravljajo zasebniki. Letno naj bi v zavetiščih sprejeli kar 4.000 psov, v zadnjih šestih letih pa so jim občine po njegovih besedah namenile devet milijonov evrov. Meni, da je smiselna uvedba sistema, ki bi znižal stroške na vseh straneh, hkrati pa zagotovil večji nadzor nad populacijo psov, boljšo kontrolo lastništva in vzreje ter hkrati ozavestil ljudi o odgovornosti, ki jo prevzemajo, če se odločijo za psa. "Namesto tega, da vlagamo denar v zavetišča, ki jih bomo sicer še vedno potrebovali, je treba zmanjšati pritok živali v zavetišča. Naš predlog je bolj human in družbeno cenejši pristop k reševanju tega problema," pravi.

Kinologi želijo disciplinirati neodgovorne, odgovornim lastnikom pa zmanjšati stroške

Obdavčitev bi po mnenju Kinološke zveze v prvi vrsti disciplinirala del neodgovornih pasjih skrbnikov. Kot pravi Kavčič, bi to pomenilo, da ne bo prihajalo do legel zgolj zaradi tega, ker je pač lepo imeti mladiče. Ceno cepljenja, ki trenutno znaša okoli 30 evrov, bi morali znižati, meni in dodaja, da veterinarji ne bi s tem pravzaprav nič izgubili, saj bi s povečanim nadzorom in nižjo ceno v njihove ordinacije spravili tudi neodgovorne lastnike in tako povečali promet. Na ta način bi pošteno in skromno obremenili vse pasje lastnike, pravi. V Sloveniji je sicer trenutno registriranih okoli 220.000 psov, od tega pa je le 150.000 redno cepljenih.

"Mi nismo proti veterinarjem. Jasno poudarjam, da kinologi spoštujemo privatne veterinarje in veseli bomo, če bodo vse naše kritične pripombe razumeli kot težnjo k boljši ureditvi," pravi.

Kot še pravijo, morajo najprej ugotoviti, kaj je sprejemljivo za druge deležnike, za veterinarje, zavetišča in ostale. Želijo si, da bi skupaj z ministrstvom na novo oblikovali predpise. "Eni ljudje ne plačajo nič, saj niso registrirani. En del tega se da reševati s sankcijami, ostalo pa bi reševali na prijazen način. Želimo namreč doseči to, da bi nekdo, ki bo želel imeti mladiče, to sam prijavi. S tem bi ustvarili družbeni prihranek na nivoju zmanjšanih izdatkov za zavetišča in ustvarili širše zajetje lastnikov," pravijo. Na zvezi si zato želijo javnega pooblastila za delo s psi, njihovimi lastniki in vzreditelji, pri čemer bi moralo to veljati za celotno pasjo populacijo in ne le za rodovniške pse, pravijo. S svojimi referenti in ob pomoči 12.000 fizičnih članov bi tako lahko začeli izvajati ukrepe za izboljšanje razmer na tem področju.

Ne gre za tako imenovano 'odkrivanje tople vode'

Kot pravijo, s predlogom ne odkrivajo tople vode, saj obstajajo primeri dobrih praks v tujini. V sosednji Avstriji višino letnega davka določajo mesta in občine samostojno. Na Dunaju mora lastnik za enega psa plačati 72 in 105 evrov za drugega psa. Enak sistem imajo Nizozemci, ki morajo za prvega psa odšteti 60, za drugega pa 80 evrov davka. 40,59 evra znaša letni davek v Švici, 48,5 evra pa na Finskem.