V razpravi o predlogu stališč o osnutku ustavnega zakona, s katerim bi spremenili referendumsko ureditev, je več poslancev opozorilo, da je opredelitev, da državni zbor ne more razpisati referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, preveč široka. Po mnenju nekaterih bi to lahko pomenilo, da ne bi bil dovoljen noben referendum, ki bi vseboval kakšno določbo v zvezi z omenjeno temo. Poslanci so se zato zavzeli, da se jasno določi, na katere zakone se bo ta omejitev nanašala.
Pravnik Igor Kavčič, ki je kot član strokovne skupine sodeloval pri pripravi stališč, je ob tem pojasnil, da tudi ustave drugih držav določajo tovrstne omejitve na zelo splošen način. Po njegovih besedah je to opredelitev treba prepustiti zakonu, ki se ravno tako kot spremembe ustave sprejema z dvotretjinsko večino, in ustavnemu sodišču.
V Pozitivni Sloveniji (PS) so se, kot je pojasnila Maša Kociper, zavzeli za preložitev glasovanja o omenjenih stališčih, Jože Tanko (SDS) pa je izrazil nasprotovanje preložitvi. Po njegovih besedah lahko besedilo spremenijo tudi s kakšnim dopolnilom.
Predsednik DZ, ki vodi tudi ustavno komisijo, Gregor Virant (DL) pa je predlagal, da bi v stališča dodatno zapisali, da se pri pripravi osnutka ustavnega zakona dodatno preučijo zapisane usmeritve, da bo jasno in nedvoumno opredeljena vsebina pojmov v zvezi z omejitvijo referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah.
Kociprova je še pred glasovanjem napovedala, da se bodo njihovi poslanci vzdržali glasovanja. V poslanski skupini pa so po njenih besedah deljenih mnenj. Gašpar Gašpar Mišič (PS), ki tudi edini ni glasoval, je pojasnil, da ne more podpreti nikakršnih predstavljenih sprememb ustave, saj "vsakršna omejitev referendumske volje le še bolj spodbuja omejevanje človekovih pravic in omogoča izvrševanje samovolje oblastnikov, ki ne delajo v korist ljudi".
Referendum lahko zahteva samo 40.000 volivcev in ne več poslanci
Ustavna komisija je delovni predlog stališč o osnutku ustavnega zakona, s katerim bi spremenili referendumsko ureditev, podprla brez glasu proti.
Sprejeta stališča med drugim predvidevajo, da bo lahko referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi poslanci. Poleg že omenjene omejitve se predlaga tudi omejitev referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost. Predlog predvideva tudi določitev, da je zakon zavrnjen v primeru, če proti njemu glasuje večina volivcev, pod pogojem, da proti njemu glasuje najmanj četrtina vseh volivcev.
Kavčič je v razpravi o omenjenih stališčih članom ustavne komisije pojasnil tudi, zakaj v predlagani ureditvi ni več določbe, da je DZ vezan na referendumsko odločitev. Po njegovih besedah je to nepotrebno omejevanje zakonodajne funkcije, saj ima DZ, če volivci zakon zavrnejo, pravico, da vloži boljšega. Zdaj namreč eno leto po zavrnitvi zakona na referendumu le-tega ne sme sprejeti.
Kot je napovedal Virant, bodo omenjena stališča predlagali v sprejem DZ. Če DZ ta stališča sprejme, ustavna komisija pripravi predlog ustavnega zakona, določa poslovnik DZ. Po glasovanju je Virant dejal, da je današnja dvotretjinska podpora dobra novica in pomemben korak. Po njegovih besedah bi bilo tako ustavne spremembe mogoče sprejeti februarja.
Sejo spremljal protest
Pred začetkom seje se je sicer na protestu pred DZ zbrala skupina državljanov, ki nasprotuje rezultatom in poteku priprave ustavnih sprememb, nekateri so se nato tudi udeležili seje, kjer so želeli tudi besedo.
Namen skupine aktivnih državljanov je "ustavitev pohoda skozi institucije tega predloga, ki ga je strokovna skupna predlagala", je povedal vodja pobude Vili Kovačič. Nasprotujejo zlasti t. i. zavrnitvenemu referendumu, ki je po njegovih besedah samo bolj prikrita oblika kvoruma.
Sekretar zveze svobodnih sindikatov Andrej Zorko, ki se je udeležil protesta, meni, da te spremembe referendumske ureditve pomenijo "neposreden napad na demokracijo v Sloveniji in na vpliv ljudstva na odločanje politikov". V ZSSS so prepričani, da je takšna pot sprejemanja referendumske ureditve napačna in pomeni pot, na kateri se bo še bolj omejila volja ljudstva in se bo volivkam in volivcem odvzela možnost nadzora nad delom politikov.
Virant je pozdravil navzočnost zainteresirane javnosti, pojasnil pa je, da lahko po določbah poslovnika v razpravi sodelujejo samo člani ustavne komisije in strokovne skupine. Po poslovniku imajo možnost do besede in so tudi vabljeni na sejo.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.