Omerzel: Z rušitvijo se nikomur ni zgodila krivica

Rušenje hišice Darka Kuzmiča še vedno odmeva. Danes se je odzval tudi bohinjski župan Franc Kramar. Dejal je, da se Bohinjci "že leta borijo kot Don Kihoti z mlini na veter proti nesmiselnim zakonom, ki so nazadnje pripeljali tudi do tega, da so Kuzmiču podrli hišo". Boli ga, ker so "Kuzmiču rušili, ker nima denarja za plačilo dragih odvetnikov kot nekateri privilegiranci v Sloveniji, katerim črnih gradenj očitno ne bodo rušili, nekaterim pa jih bodo celo legalizirali".

Skrbi ga, da pravna država funkcionira samo v nekaterih primerih, zato, preden bodo v Bohinju rušili naslednji objekt, pričakuje, da bosta v dokaz pravne države prej padla objekta Marka Jakliča in Vitoslava Türka. Če ne bo sprejet interventni zakon, ki bo začasno ustavil rušenje do sprejetja sistemskega zakona o legalizaciji nedovoljenih gradenj, se bodo namreč rušitve na območju Triglavskega narodnega parka v Bohinju nadaljevale.

Kramar že dlje časa apelira na državo, da bi ustavila rušenje, dokler ne bi bil predvidoma marca prihodnje leto sprejet zakon, ki bi omogočil legalizacijo določenih gradenj tudi na območju parka.

Vprašanje je, ali bi novi zakon omogočil tudi legalizacijo 50 let stare hišice v Ribčevem Lazu, v kateri je 30 let bival Kuzmič. Hišico mu je kot tedanjemu hišniku bližnjega mladinskega doma leta 1984 dodelila država. Sam je leta 1992 vložil prošnjo za odkup stanovanja, a kot pojasnjuje, po zaprtju mladinskega centra ni imel pravega sogovornika, niti ga ni nihče pozval k plačevanju najemnine.

Ob nekdanjem mladinskem domu, kjer je danes center šolskih in obšolskih dejavnosti, je stalo več lesenih bungalovov, ki pa so bili zaradi dotrajanosti ali zaradi nelegalne gradnje v preteklih letih že porušeni. Kuzmič je ohranitev svojega domovanja skušal preprečiti s poskusom legalizacije, ki pa ni bil uspešen. "Najbolj narobe sem storil, ko sem v dobri veri plačal za legalizacijo, da bi bil pošten državljan," je poudaril.

Pred dvema letoma je izčrpal vsa pravna sredstva, inšpektorica pa je pravnomočno odločbo uresničila v torek, ko se je kljub prošnjam Bohinjcev začelo rušenje. Dokončno so najeti delavci leseno hiško z zemljo zravnali v četrtek.

Kot je povedal Kramar, je bilo delo inšpektorice pri rušenju Kuzmičeve hiše skladno z zakonodajo. "Moti pa me, da nekdo pride, poruši in gre ter brez moralne odgovornosti prepusti drugemu, naj rešuje ta problem," je izpostavil župan in pojasnil, da občina ne razpolaga z veliko praznimi stanovanji, da bi v eno izmed njih lahko vsaj začasno nastanili Kuzmiča. Je pa občina prav letos uredila tri stanovanja v stari šoli na Gorjušah in eno ponudila Kuzmiču.

Tako bo občina Kuzmiču pomagala, da bo preživel zimo. "Potem pa bo treba izpeljati postopek za dodelitev stanovanja," je pojasnil Kramar. Vendar, kot kaže, to ne bo potrebno. Kuzmič, ki je z veseljem sprejel ponudbo za začasno namestitev, je namreč sklenil, da se bo po nekaj mesecih poslovil od Bohinja. "Prehudo je, da bi vsak dan vozil tam mimo, kjer je stal moj dom," je dejal.

Minister Omerzel predlaga začasni moratorij na rušenje črnih gradenj

Problem črnih gradenj, ki naj bi jih bilo po nekaterih izračunih v Sloveniji že več kot 9.000, je pereč in družbeno občutljiv, zato ga je treba sistemsko čim prej urediti. Po mnenju ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela je to zagotovo zahtevna prednostna naloga ministrstva. "Ne vem, ali bi si to štel v čast ali ne, ampak mi smo se odločili, da se tega lotimo tako, kot je treba, in to sistemsko uredimo enkrat za vselej," je poudaril.

Na podlagi številnih pobud županov in javnosti so tako pripravili predlog novele zakona o graditvi objektov, s katerim želijo začasno doseči moratorij na nadaljnje izvajanje rušenj nelegalnih gradenj za čas, ko se intenzivno pripravljajo sistemske rešitve tega vse bolj perečega problema v Sloveniji.

Novost bo člen, ki bo omogočal posameznikom s pravnomočno odločbo za rušenje možnost pritožbe in na tej podlagi možnost odloga same izvršbe za leto dni. Predlog je po Omerzelovih besedah že pripravljen in gre v medresorsko usklajevanje, ki bo trajalo približno teden dni. Nato bo o njem odločala vlada in ga posredovala v DZ s predlogom za odločanje oz. sprejetje po skrajšanem postopku.

V času do sprejetja novele se bodo procesi izvajali po zdaj veljavni zakonodaji, za sistemsko ureditev področja in "enaka merila za vse" pa bo država poskrbela v tem letu dni, ko bo rušenje črnih gradenj odloženo.

Poleg tega je v pripravi tudi predlog zakona o legalizaciji nedovoljenih gradenj, ki bi bil po ministrovih ocenah lahko sprejet marca prihodnje leto. Sam predlog je oblikovan tako, da se bo najprej vzpostavilo jasno stanje objektov po državi, pri čemer Geodetska uprava RS že izvaja poslikave. Vrednost teh poslikav in preverjanj stanja je Omerzel ocenil na približno pol milijona evrov.

Pri samem odločanju o legalizaciji pa se bodo ti objekti delili na nelegalne in neskladne. Omerzel je pojasnil, da so nelegalni objekti tisti, ki so bili zgrajeni brez gradbenih dovoljenj, neskladni objekti pa so bili zgrajeni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem.

Pri obeh vrstah objektov bodo pristojni organi preverili, ali je objekt v resnici problematičen, in če ni, ga bodo legalizirali, je povedal Omerzel. S tem želijo zgodovinsko urediti problematiko, nato pa bodo določili "presečni datum" in od takrat naprej odpustkov na tem področju po ministrovih zagotovilih ne bo več. Pravila bodo namreč jasna, in ko bo področje legalizacije sistemsko urejeno, "kar se mene tiče, legalizacije niso več mogoče", je še dodal.

Hkrati je tudi priznal, da je denarja za inšpekcije pri aktivnostih glede rušenja objektov zmanjkalo. "Težko odgovorim, ali bomo imeli sredstva za to ali ne, ampak v tem trenutku je bolj ne kot da," je povedal minister, o konkretnih stroških za rušenja pa ni želel špekulirati.

Minister je pojasnil še, da bodo tisti lastniki, ki bodo svoje objekte legalizirali, plačevali nepremičninski davek tako kot vsi drugi, če bo zakon o tem davku sprejet. "Vatli so enaki za vse in osnova za plačevanje tega davka so poštene evidence," je dodal.

Glede sistemske ureditve prostorske zakonodaje pa je napovedal, da bodo šle spremembe v smer "win-win situacije", saj si ureditve tega področja želijo tako država kot lastniki objektov, zato bodo pri reševanju problematike iskali "zmerno pot" je sklenil Omerzel.