Odbor ni zadržal nepremičninskega davka

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je danes z večino podprl mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da ni utemeljeno, da bi se začasno zadržalo izvajanje zakona o davku na nepremičnine. Člani odbora so izrazili upanje, da bo ustavno sodišče o ustavnosti zakona odločilo čim prej oz. pred odmero davka.

Odbor je odločal o mnenju glede predloga Združenja občin Slovenije, naj ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona o davku na nepremičnine, ker da bodo z uveljavitvijo nastale težko popravljive posledice. Na podlagi današnje odločitve bo DZ pripravil odgovor ustavnemu sodišču.

Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da v predlogu ni izkazan obstoj posledic, s katerimi bi bilo utemeljeno začasno zadržanje. Med drugim je menila, da bi lahko nastala pravna praznina pri obdavčenju nepremičnin in s tem izpad prihodkov iz tega naslova. V nasprotju z združenjem občin meni, da bi lahko nastale posledice za državo in bi se ogrozilo njeno financiranje.

Škodljive posledice zadržanja in razveljavitve bi bile po mnenju službe večje kot škodljive posledice nezadržanja.

Člane odbora iz vrst opozicije je mnenje službe DZ presenetilo. Andrej Vizjak iz SDS je menil, da bi morala biti zakonodajno-pravna služba nekaj drugega kot "advokat večine v DZ". Opozicija je ponovila svoje nasprotovanje zakonu, menila, da je škodljiv in bo povzročil velike dodatne obremenitve tako prebivalstva kot kmetov, obrtnikov in drugih. Izrazili so dvom, kako se bo zakon izvajal, saj da je pričakovati množično vlaganje pritožb.

Franc Bogovič iz SLS je glede na pogovor s predsednikom državnega sveta napovedal, da bo državni svet vložil še eno zahtevo za ustavno presojo, ki bo zajemala še dodatne argumente.

V koaliciji so mnenju zakonodajno-pravne službe pritrdili. Alojzij Potočnik iz PS je dejal, da težave uvajanja takšnega zakona, ki jih je pričakoval, ne morejo biti razlogi, da se njegovo izvajanja zadrži. Matevž Frangež iz SD in Marjana Kotnik Poropat iz stranke DeSUS pa sta izpostavila, da je ta davek del težkih odločitev, ki so usmerjene v stabilizacijo javnih financ.

Vlada je podobno kot zakonodajno-pravna služba menila, da predlog za zadržanje ni utemeljen in da bi v primeru, da je zakon zadržan, nastale hujše posledice kot v primeru, da do zadržanja ne pride.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je med argumenti navedla, da bi nastala velika pravna negotovost in težke posledice tako za državni proračun kot za proračune občin.

Tako člani odbora kot predstavniki vlade so izrazili upanje, da bo ustavno sodišče vsebinsko o zakonu odločilo čim prej, da bi se odločitev lahko upoštevala že pri prvi odmeri davka, ko bodo dejansko nastale posledice za državo in zavezance.