Premierka Alenka Bratušek je danes po končanem sestanku predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku države Borutu Pahorju dejala, da je bil sestanek konstruktiven, na njem pa so dosegli načelno soglasje o podpori spremembam volilnega sistema.
Tudi Pahor je potrdil, da morebitnim spremembam volilnega sistema še nikoli niso bili tako blizu. Iz predsednikovega kabineta so pojasnili, da so na mizi glede volilnega sistema predlogi, ki gredo v tri smeri. Uveljavili naj bi obvezen absolutni preferenčni glas. Volivci bi se odločali o celotni listi kandidatov na ravni enote, obstoječe okraje, ki jih je 88, pa bi ukinili, da se uvede petodstotni volilni prag za vstop stranke v državni zbor. Pahor je zatrdil, da bodo stranke na svojih organih o teh predlogih odločale predvidoma do konca januarja 2014.
Stranka PS po besedah Bratuškove podpira Pahorjev predlog glede uvedbe preferenčnega glasu in ukinitve volilnih okrajev, saj je to v bistvu predlog njene stranke. Morajo pa se v stranki dogovoriti še o dvigu volilnega praga.
Vendar pa teh sprememb ne podpirajo v SD. Predsednik stranke Igor Lukšič po sestanku dejal, da je bil obstoječi sistem na volitvah že večkrat potrjen. Kako se bodo stranke odločale o vsakem izmed predlaganih zakonov, pa se bo videlo.
Tudi v stranki DeSUS so po besedah njenega predsednika Karla Erjavca proti. Je pa Erjavec potrdil, da so se stranke, ki jih podpirajo, dogovorile, da se bodo o tem še pogovarjale. Ali bi te stranke lahko sestavile ustavno večino, Erjavec težko reče.
Spremembe volilnega sistema podpira največja opozicijska stranka SDS. Njen predsednik Janez Janša je po današnjem sestanku dejal, da so dosegli nekaj približkov dogovorov glede sprememb volilnega sistema. Pojasnil je, da so bile danes dane nekatere obljube glede drugačnega ravnanja vlade v smislu usklajevanja nekaterih ključnih ukrepov. Tudi v zvezi s tem bo, kot pravi, treba doreči mehanizme, kar naj bi se zgodilo nekje do konca februarja prihodnje leto.
Kot je dejal Pahor, je bil volilni sistem na dnevnem redu današnjega srečanja ne zato, ker bi menili, da je to vprašanje ključno za reševanje težav v državi, ampak ker je zadnji čas, da bi poslanci še pravočasno sprejeli potrebne dopolnitve zakona in ustave, če naj te veljajo za prihodnje volitve.
Za spremembe volilnega sistema je potrebna dvotretjinska večina v DZ. Med predlogi je tudi uveljavitev obveznega preferenčnega glasu in dvig volilnega praga na pet odstotkov.
Danes zvečer se je končalo tudi zasedanje izvršilnega odbora NSi, po njem pa je vodja poslanske skupine stranke Matej Tonin dejal, da v stranki spremembe volilnega sistema podpirajo in sicer "v smislu večjega vpliva volivcev".
Stresni testi najprej na mizi pri strankah, potem bo o njih obveščena javnost
Pahor je dejal, da je na sestanku prevladal občutek, da so časi težki in da je pri ključnih projektih treba sodelovati. Ne kljub razlikam, ki jih imajo stranke, temveč prav zaradi teh razlik.
Dogovorili so se tudi, da bodo do začetka marca, ko bo koalicija že pripravila koalicijsko pogodbo za prihodnji dve leti, povedali, kaj so glavne usmeritve vlade. Na podlagi tega se bo opozicija odločila, v katerem delu želi sodelovati. Do začetka marca pa bi se dogovorili o usklajevanju teh ključnih zakonskih in drugih rešitev za razvoj ter modernizacijo Slovenije, je povedala premierka.
Bratuškova je predsednikom strank tudi zagotovila, da jih bo o izidih stresnih testov obvestila, preden bo o tem obveščena javnost. Obvestila jih bo tudi o predlaganih ukrepih vlade, ki bodo potrebni za sanacijo bank. Še enkrat je opoziciji ponudila usklajevanje glede zakona o Slovenskem državnem holdingu in tudi glede zakona o fiskalnem pravilu, ki bo po njenem mnenju v kratkem na mizi.
Tako Janša kot predsednica NSi Ljudmila Novak sta izpostavila današnjo obljubo Bratuškove za sklic koordinacije predsednikov strank takoj po rezultatih stresnih testov, ki naj bi bili znani 13. decembra.
Prvaki strank so se strinjali, da bodo stranke do predvidoma začetka marca 2014 določile način in vsebino usklajevanja nekaterih ključnih zakonskih in drugih rešitev za razvoj ter modernizacijo Slovenije.
Brez obljube, da napadov politike na protikorupcijsko komisijo ne bo več
Predsednik države je vodje strank seznanil tudi s postopki, ki jih bo vodil v zvezi z odstopom senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Bratuškova je ob tem izrazila razočaranje, ker sama ni dobila podpore za predlog, da bi se vse politične stranke zavezale k temu, da se vzdržijo vsakega javnega in političnega obračunavanja z nosilci institucij pravne države, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in pregonom kaznivih dejanj. Kljub temu napoveduje, da bo vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da se bo delo teh institucij krepilo tudi s spremembo zakonodaje, če bo to potrebno. Pahor jo je v predlogu podprl, a je dejal, da tudi številni njegovi predlogi niso bili podprti. To je po njegovih besedah normalno in takšni sestanki so potrebni ravno zato, da se poskuša sprejeti tisto, kar je vsem skupno.
Pahor je zatrdil, da bo postopke za imenovanje novih članov senata KPK začel sredi tedna. Državni zbor, vlado, kvalificirane nevladne organizacije ter uradniški in sodni svet bo pozval, naj mu v 30 dneh posredujejo, koga bi imenovali v izbirno komisijo. Ta teden bo Pahor tudi dal javni poziv, naj se prijavijo vsi, ki menijo, da lahko kompetentno opravljajo delo člana ali predsednika senata KPK. Ko bo izbirna komisija ustanovljena in ko bodo znani kandidati, bo predsednik komisijo pozval, naj mu čim prej predstavi seznam kandidatov, na podlagi katerega bo imenoval nov senat.
Pahor si bo, kot pravi, v sodelovanju s političnim vrhom prizadeval za pripravo pobud, zakonodajnih rešitev in drugih ukrepov za krepitev pravne države. Spomnil je, da je senatu KPK v odstopu obljubil, da bo zelo resno obravnaval paket predlogov za spremembo nekaterih zakonov, ki bi izboljšali pogoje za uspešnejši boj KPK. "Ne morete povabiti komisije, da uspešno preganja korupcijo, če nima ustreznih instrumentov. Ne morete reči rudarjem, da gredo globoko v podzemlje s kavno žličko," je dodal.
Predsednik SLS Franc Bogovič je v zvezi s tem poudaril, da je korupcija v družbi ključen problem. Je pa opozoril, da niti koalicija niti opozicija ne lani in ne letos ni dobila predse svežnja zakonov, ki bi izboljšali zakonodajo na področju boja proti korupciji. "To nas očitno čaka v nadaljevanju," je pojasnil Bogovič.
KOMENTARJI (1542)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.