Z ustavno presojo nad blokado proračuna?

Finančni minister Janez Šušteršič je napovedal ustavno presojo morebitne referendumske pobude o zakonu o izvrševanju proračuna, ki jo napovedujejo sindikati javnega sektorja. Glede pobude se bodo odločili v sredo, sicer pa predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ne izključuje možnosti za vnovično pobudo za veto.

Kot je znano, so državni svetniki predlog veta na zakon o izvrševanju proračuna, ki ga je podala skupina svetnikov s prvopodpisanim Branimirjem Štrukljem, danes obravnavali na zadnji dan pred iztekom mandata. V treh poskusih glasovanja pa je bil državni svet nesklepčen, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič pa je sejo nato prekinil.

Kot so pojasnili v DS, do izteka mandata, torej do srede opoldne, ko se na ustanovni seji sestane nov DS, sicer ostaja formalna možnost, da bi sejo nadaljevali. Vendar pa je že sedanji predsednik DS Blaž Kavčič ob koncu današnje seje z omenjanjem prihodnjega mandata nakazal, da je postopek končan. Če bi se zanj odločil prihodnji sklic DS, pa bi moral postopek steči popolnoma na novo, na novo bi morala biti vložena tudi sama pobuda za veto, pri čemer se sedemdnevni rok počasi izteka; DZ je namreč zakon sprejel na seji 6. decembra.

Štrukelj: Zakon nezakonit, neustrezen in nelogičen

Zakon med drugim ureja način, kako se bo zagotovilo predvideno zmanjšanje mase plač za zaposlene v javnem sektorju. Predlagatelji veta menijo, da zakon nesistemsko, nezakonito in neskladno z ustavo ter brez dogovora s socialnimi partnerji posega v sistemske predpise in povsem na novo ureja plačno politiko.

Štrukelj je zakon označil za nezakonitega, neustreznega in nelogičnega. Kot je napovedal, bodo sindikati javnega sektorja verjetno v sredo vložili tudi podpise za začetek postopka za referendum o zakonu. Dodal je, da se zavedajo posledic neuveljavitve zakona, vendar pa je vprašanje, kakšno alternativo imajo. Po koncu seje je ocenil, da je šlo očitno za obstrukcijo in da so se "državni svetniki iz liste SDS" ustrašili glasovanja in možnosti sprejetja veta ter povzročili nesklepčnost.

"Ali naj pristanemo na to dekadenco vladavine prava, kjer je mogoče z enim zakonom popravljati druge, čeprav ta zakon za to ni namenjen; da mirno gledamo, kako si vlada jemlje pristojnosti na račun DZ, da pristanemo celo na odvzem pogajalskih pravic 161.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki nam jih zagotavljajo mednarodne konvencije, in pa da pristanemo na odpuščanje," je vprašal Štrukelj.

Štrukelj je 46.000 izgubljenih delovnih mest v gospodarstvu označil kot veliko tragedijo, obenem pa opozoril, da se to ni zgodilo, ker so "učitelji učili, zdravniki zdravili in medicinske sestre negovale". Če bo v javnem sektorju zaposlenih 10.000 ljudi manj, malo gospodarstvo zaradi tega ne bo prosperiralo, ampak bo šlo še navzdol, je prepričan.

Šušteršič svari pred posledicami neuveljavitve zakona

Če zakon na referendumu pade, Šušteršič pravi, da sledi eno leto začasnega financiranja, kar pomeni, da ne morejo zagotoviti dodatnih sredstev, ki so predvidena za politiko zaposlovanja, za podjetništvo in za nekatere investicije, ne morejo črpati več evropskih sredstev kot letos, izvajajo pa lahko samo tiste programe kot letos. "Mislim, da je to situacija, ki si je nihče ne želi," je dejal minister.

"Naš BDP, od katerega vsi živimo, je bil lani praktično enak kot let 2008. V tem času je masa plač v zasebnem sektorju padla skoraj za en odstotek, v javnem sektorju pa se je povečala za šest odstotkov. To je tisto nesorazmerje, ki ga želimo s proračunom popraviti," je odgovoril minister.

"Kot vlada ne vidimo načina, kako bi lahko 46.836 ljudem, ki so v času krize izgubili službo v zasebnem sektorju, razložili, zakaj branimo maso plač, delovna mesta, standard ljudi v javnem sektorju," je poudaril.