Kunci se razmnožujejo neverjetno hitro, za svojo prehrano ne potrebujejo žit, prav tako se zelo hitro prilagajajo okolju. Po katastrofalnem potresu, ki je leta 2010 prizadel Haiti, se prebivalstvo na noge postavlja tudi na račun vzreje kuncev.
Zadnje čase se ljudje ukvarjajo bolj s tem, ali bomo sploh dočakali božične praznike, kot pa s tem, kaj bomo dali na svoje krožnike, če bo svetu zavladala lakota. Ne glede na to, ali bo 21. decembra konec sveta ali ne, strokovnjaki za kmetijstvo že vrsto let pospešeno iščejo rešitve, s katerimi bi se svetovna populacija izkopala iz prehranske krize.
Eden od zelo učinkovitih načinov v boju proti lakoti je vzreja kuncev. Strokovnjaki opozarjajo, da je njihovo meso bogato s proteini, da je v različnih religijah meso sprejemljivo za uživanje, da se zelo hitro razmnožujejo in da za svojo vzrejo ne potrebujejo žit, kar je velika prednost v času hitro rastočih cen žitaric in velikega povpraševanja po njih. Poleg vseh teh prednosti pa so kunci izredno prilagodljivi na novo okolje, prav tako niso tako zelo občutljivi na bolezni. Njihova vsestranska uporabnost in morda tudi dejstvo, da nas bodo prav kunci nekoč reševali, se je izkazala za zelo učinkovito tudi v primeru Haitija.
Haiti je leta 2010 stresel katastrofalen potres, oblasti pa so po nasvetu strokovnjakov na podeželju spodbujale vzrejo kuncev. Kmalu se je izkazalo, da ima lahko 10 samic in en samec letno tudi do 200 potomcev. Hitro so se prilagodili na tamkajšnje okolje, njihovo meso pa je zaradi bogate proteinske osnove zelo hranilno in lahko prebavljivo. Del pridelka so prebivalci porabili za svoje potrebe, del pa so ga prodali. S tem so ponekod v povprečju zaslužili tudi do 200 ameriških dolarjev mesečno, kar je celo več kot v času pred potresom.
Eden od prvih projektov načrtne vzreje kuncev se je odvijal leta 1983 v Kamerunu, od takrat pa je njihovo meso praktično tedensko na jedilniku. V Egiptu, ki je zelo visoko na seznamu vzreje kuncev, se je kunčje meso ’prijelo’ tudi zato, ker je zaradi preprostejše vzreje cenejše od piščančjega mesa. Vedno več povpraševanja po kunčjem mesu pa je tudi v Aziji, predvsem na račun ptičje gripe, zaradi katere je številne ’minil apetit’ po piščančjem mesu. Kitajska je tako največja pridelovalka mesa kuncev, sledita pa ji Indonezija in Vietnam.
Seveda pa ima tudi ta ideja, ki jo podpira mnogo strokovnjakov širom sveta, svoje nasprotnike. Tako vzreji kuncev za zakol nasprotujejo predvsem borci za zaščito pravic živali. Časnik Time World članek o reševanju svetovne lakote s pomočjo vzreje kuncev zaključuje z naslednjim stavkom: "Če meso kuncev ne bo postalo rešitev za svetovne potrebe po proteinih, potem se lahko za to zahvalimo Disneyju, Beatrix Potter in velikonočnemu zajčku."
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.