ZDA priznale, da prisluškujejo. Komu in kako, pa bodo povedali le na štiri oči

Po pisanju nemškega časnika Spiegel o tem, da je ameriška agencija za nacionalno varnost NSA vohunila tudi v prostorih EU v Washingtonu in predstavništvu EU pri Združenih narodih v New Yorku, so se razburili evropski politiki. Vodja evropskega parlamenta Martin Schulz od ameriških oblasti zahteva, da natančno pojasnijo, ali navedbe o prisluškovanju telefonskim pogovorom predstavnikov EU in dostopu do njihove elektronske pošte in internih dokumentov dejansko držijo. Če bi se vsebina dokumenta potrdila, bi to povzročilo velik vpliv na odnose med EU in ZDA, pravi Schulz.

Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je še bolj jasno izrazil ogorčenost: "Če se izkaže, da je poročilo resnično, je to nedopustno. Bolje, da bi ameriške oblasti nadzirale svoje tajne službe, kot pa da vohunijo za svojimi zavezniki." 

Prisluškujejo tudi Merklovi?

Nemški mediji pa so danes, sklicujoč se na poročanje Spiegla, poročali, da naj bi bil nadzor, ki ga je NSA izvajala v Nemčiji, precej obsežnejši, kot so doslej domnevali, ameriška agencija pa naj bi bila v tej državi aktivnejša kot v drugih članicah EU.

Kot je razvidno iz internih statističnih podatkov NSA, naj bi v Nemčiji mesečno nadzirali okoli pol milijarde komunikacij. Mednje med drugim sodijo telefonski pogovori, elektronska pošta in sporočila SMS. Dokumenti, s katerimi razpolaga Spiegel, pričajo o tem, da "ameriške tajne službe z dovoljenjem Bele hiše načrtno vohunijo tudi za nemško vlado, vse tja do kanclerke".

Spiegel se sklicuje na tajne dokumente, ki jih je pridobil nekdanji pogodbeni analitik NSA Edward Snowden. V teh dokumentih je EU navedena kot "tarča". Snowden je sicer na begu pred ameriškimi oblasti, trenutno pa naj bi bil na moskovskem letališču.

Že pred več kot petimi leti naj bi NSA podoben "napad" izvedel tudi na palačo Justus Lipsius v Bruslju, v kateri se sestajajo voditelji EU in v kateri ima vsaka država članica EU svoje prostore s telefonskimi in internetnimi priključki.

ZDA svojega početja ne bodo javno pojasnjevale

Ameriška vlada je v odzivu na pozive iz Evrope sporočila, da bo zaplet reševala po diplomatskih kanalih. "O teh vprašanjih bomo govorili v dvostranskih pogovorih s članicami Evropske unije. Čeprav obveščevalnih aktivnosti, ki so bile v tem primeru konkretno omenjene, ne komentiramo, pa je seveda jasno, da ZDA – kot druge države – zbirajo določene tuje obveščevalne podatke," je dejal tiskovni predstavnik obveščevalne službe.

Prostotrgovinski sporazum pod vprašajem?

Škandal je sicer izbruhnil tik pred pogajanji o prostotrgovinskem sporazumu med ZDA in Evropsko unijo, ki bi, če bi bil sprejet, ustvaril največje prostotrgovinsko območje na svetu.

Kot je v Luksemburgu dejala evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding, partnerji ne vohunijo drug za drugim, prostotrgovinskega sporazuma pa ni mogoče sklepati pod tako veliko senco dvoma.