Sanader na sodišče prišel nasmejan, obrazložitev sodbe spremljal z zaskrbljenostjo

Zagrebško sodišče je danes objavilo prvo sodbo nekdanjemu hrvaškemu premierju in predsedniku HDZ Ivu Sanaderju. Sodišče ga je v primerih Hypo in Ina-Mol spoznalo za krivega in ga obsodilo na deset let zaporne kazni, za primer Hypo je obsojen na tri leta in šest mesecev zaporne kazni, za Ina-Mol pa na sedem let in šest mesecev.

Poleg tega mora Sanader državi v 15 dneh plačati 3,6 milijona hrvaških kun (skoraj pol milijona evrov) ter plačati sodne stroške 31.000 kun. Ker je izrečena kazen višja od petih let zapora, bo Sanader v priporu v Remetincu, dokler razsodba ne bo pravnomočna. Sanaderjevi odvetniki medtem ocenjujejo, da imajo realne možnosti za uspeh pritožbe.

Hrvaški mediji ocenjujejo, da bo vrhovno sodišče pravnomočno sodbo objavilo v enem letu. Če bo tudi pravnomočna sodba potrdila Sanaderjevo odgovornost, bodo pri prestajanju kazni upoštevali sedem mesecev pripora, ki jih je prebil v Avstriji, kot tudi pet mesecev zagrebškega pripora.

Sanader obtožbe zanika, verjame, da gre za politični proces

Tožilstvo je za Sanaderja, ki vztrajno zavrača vse obtožbe, zahtevalo 15 let zapora, njegova obramba je predlagala oprostitev. Sanaderju se izreka sodbe ni bilo treba udeležiti, a je kljub temu prišel na sodišče v spremstvu odvetnikov. Novinarjem pred sodiščem je dejal: "Se vidimo pozneje."

Sam Sanader in njegovi odvetniki sicer trdijo, da gre očitno za politični proces zoper nekdanjega premierja, saj so ga mediji že zdavnaj obsodili.

Sodišče je zaslišalo več kot 70 prič, sojenje pa je spremljalo curljanje zaupnih spisov iz preiskave v javnost. Izid sodbe je spremljala truma novinarjev, saj je bilo akreditiranih več kot 200 domačih in tujih novinarjev. Britanski BBC je zapisal, da je Hrvaška pod pritiskom, da opravi s korupcijo v državi, saj upa, da bo julija naslednje leto vstopila v EU.

HDZ obsodbe ne komentira

V stranki HDZ današnje sodbe ne želijo komentirati, saj pravijo, da še ni pravnomočna. Na vprašanje, ali bo obsodba škodovala stranki, Davorin Mlakar pravi, da bo predvsem škodila Sanaderju. Predsednik Hrvaških laburistov Dragutin Lesar pa je dejal, da bo potrditev sodbe na drugi stopnji znak, da pravna država deluje.

"Takoj ko nekdo pristane na sodišču, obstaja velika verjetnost, da bo tudi obsojen. Sanaderja so bremenile težke obtožbe, obstajajo pa še druge težke obtožbe proti njemu. Treba je pustiti sodišču, da konča svoje delo," pa je dejala podpredsednica sabora iz vrst SDP Dragica Zgrebec, ki je vodila saborsko preiskovalno komisijo zaradi prepustitve upravljavskih pravic Ine madžarskemu Molu.

Zakaj je sodišče obsodilo Sanaderja?

Sodnik Ivan Turudić je pojasnil, da so med sojenjem nedvoumno potrdili, da je Sanader prejel provizijo v štirih obrokih ne glede na njegove trditve, da naj bi denar prevzel pokojni Evgen Laxa. Sodišče je na podlagi mnenja grafologov ugotovilo, da so bili Laxovi podpisi na izplačilih ponarejeni in da so denar za Sanaderja dvignile štiri različne osebe. Ni pa jasno, kako je denar prispel do Sanaderja.

Dodatnih sedem let in pol zapora je Sanader dobil zaradi prejetja desetih milijonov evrov nezakonite provizije od madžarske naftne družbe Mol. V zameno za provizijo je hrvaška vlada Molu prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav Mol med pogajanji v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imel večinskega deleža.

Sodnik je poudaril, da ni bilo zakonske potrebe, da bi spremenili delničarske pogodbe med hrvaško vlado in Molom, ker nobena izmed lastnic ni imela več kot polovice delnic. Dejstvo, da ima Mol v lasti 47 odstotkov Ine, hrvaška vlada pa 44 odstotkov, ne pomeni, da zaposleni v Molu odločajo o poslovanju Ine, je izpostavil.

Kot je dodal Turudić, vladna komisija za pogajanja z Molom dejansko ni imela nobenega vpliva, ker je Sanader že odločil, kakšen bo izid pogajanj. Z njihovih srečanj ni bilo nobenih zapisnikov, kot jih ni bilo s sej predsedstva HDZ, ki je tudi obravnavalo usodo Ine. Turudić je dejal, da obstaja zgolj zapisnik z vladne seje o pogodbi z Molom.

Ključna sprememba pogodbe je določala novo upravljavsko strukturo v Ini, v kateri so ključne položaje dobili madžarski direktorji, Ina pa je postala podružnica madžarske družbe, čeprav dejansko posluje samostojno.

"Ni sporno, da si madžarski partner želi upravljanja v Ini, je pa sporno, da je do tega prišlo na podlagi kaznivega dejanja," je pojasnil sodnik Turudić.

Spomnil je, da je bilo v pogajanjih sporno tudi ločevanje trgovine s plinom iz Ine, ki jo je prevzela hrvaška vlada. Omenjeni del plinskega poslovanja Ine namreč ni bil dobičkonosen, izgube pa plačuje hrvaška država. Sodnik je izpostavil, da je bilo vse omenjeno v nasprotju z interesi Hrvaške.

"Vi ste hoteli takšen scenarij, bili ste sooblikovalec in ste storili vse, da se tudi uresniči," je sodnik dejal Sanaderju, ki je mirno s prekrižanimi rokami poslušal razlago. Kot je poudaril sodnik, je nedvoumno ugotovljeno, da se je Sanader dogovoril za podkupnino s predsednikom uprave Mola Zsoltom Hernadijem.

Glavna priča tožilstva Robert Ježić, ki je Sanaderju pomagal prejeti podkupnino, bo moral prav tako v 15 dneh v državni proračun vrniti pet milijonov evrov, ki jih je nakazal Mol za Sanaderja na račun Ježićevega švicarskega podjetja Xenoplast. Za drugo polovico podkupnine ni bilo dokazov, da je bila nakazana na račun Sanaderjevega brata Flavia, je dejal sodnik.

Bo Hrvaška razveljavila pogodbo z Molom?

Hrvaški mediji ugibajo, da bo v primeru pravnomočne razsodbe Hrvaška lahko razveljavila pogodbo z Molom, ker bi sodba potrdila, da je madžarska družba do upravljavskih pravic v Ini prišla s podkupnino. Iz skupine MOL so sporočili, da sodba še ni pravnomočna ter da primer temelji predvsem na politični situaciji na Hrvaškem.